Page 45 - Pelc, Stanko. 2015. Mestno prebivalstvo Slovenije. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 45
Mesta in »nemesta« v svetu in v Sloveniji
Problem opredeljevanja mestnih naselij z opisanimi kriteriji v primeru
domžalskega skupka naselij tiči v tem, da po tlorisu sodeč vidimo eno samo
sklenjeno pozidano območje, ki ga sestavljajo Domžale, Rodica, Spodnje,
Srednje ter Zgornje Jarše in Preserje pri Radomljah na eni strani Kamniške
bistrice, na drugi pa Radomlje, Škrjančevo, Količevo, Vir, Podrečje in Za-
boršt. Če gre za opredeljevanje prebivalcev kot mestnih ali ne, potem naj-
brž ni razloga, zaradi katerega bi bili prebivalci nekaterih od teh naselij
opredeljeni kot mestni, prebivalci drugih pa ne.
45
Slika 5: Meja med naseljema Laznica in Limbuš (rumeno-oranžna črta) in oddaljenost med
strnjenima deloma naselij.
Figure 5: Borderline between Settlements Laznica and Limbuš and the Distance between Compact Settled
Parts of Settlements.
Vir: Geopedia.
Zahtevnost razmejevanja je razvidna tudi iz tega, da so bili avtorji sta-
tistične delitve naselij prisiljeni svoje kriterije dopolnjevati z vedno novimi,
saj so se kar naprej srečevali z dilemo, kako ravnati v določenem konkret-
nem primeru. Tako so npr. za Maribor ugotovili, da »v preteklih desetle-
tjih ni bilo formalno priključeno k Mariboru nobeno obmestno naselje,
kar se je npr. zgodilo pri Ljubljani (47 priključenih naselij), Novem mestu
(21 priključenih naselij) in Celju (9 priključenih naselij). Glede na to« so
»Maribor z okolico obravnavali drugače, in sicer« so »uporabili enake kri-
terije kot za druga mesta, ob tem pa« so »upoštevali tudi prakso uradne-
ga priključevanja obmestnih naselij centralnemu naselju iz drugih prime-
rov. Po tem vzoru« so »v mestno območje Maribor vključili 21 okoliških
naselij« (Pavlin et al., 28). Kako je potekalo to priključevanje podrobne-
Problem opredeljevanja mestnih naselij z opisanimi kriteriji v primeru
domžalskega skupka naselij tiči v tem, da po tlorisu sodeč vidimo eno samo
sklenjeno pozidano območje, ki ga sestavljajo Domžale, Rodica, Spodnje,
Srednje ter Zgornje Jarše in Preserje pri Radomljah na eni strani Kamniške
bistrice, na drugi pa Radomlje, Škrjančevo, Količevo, Vir, Podrečje in Za-
boršt. Če gre za opredeljevanje prebivalcev kot mestnih ali ne, potem naj-
brž ni razloga, zaradi katerega bi bili prebivalci nekaterih od teh naselij
opredeljeni kot mestni, prebivalci drugih pa ne.
45
Slika 5: Meja med naseljema Laznica in Limbuš (rumeno-oranžna črta) in oddaljenost med
strnjenima deloma naselij.
Figure 5: Borderline between Settlements Laznica and Limbuš and the Distance between Compact Settled
Parts of Settlements.
Vir: Geopedia.
Zahtevnost razmejevanja je razvidna tudi iz tega, da so bili avtorji sta-
tistične delitve naselij prisiljeni svoje kriterije dopolnjevati z vedno novimi,
saj so se kar naprej srečevali z dilemo, kako ravnati v določenem konkret-
nem primeru. Tako so npr. za Maribor ugotovili, da »v preteklih desetle-
tjih ni bilo formalno priključeno k Mariboru nobeno obmestno naselje,
kar se je npr. zgodilo pri Ljubljani (47 priključenih naselij), Novem mestu
(21 priključenih naselij) in Celju (9 priključenih naselij). Glede na to« so
»Maribor z okolico obravnavali drugače, in sicer« so »uporabili enake kri-
terije kot za druga mesta, ob tem pa« so »upoštevali tudi prakso uradne-
ga priključevanja obmestnih naselij centralnemu naselju iz drugih prime-
rov. Po tem vzoru« so »v mestno območje Maribor vključili 21 okoliških
naselij« (Pavlin et al., 28). Kako je potekalo to priključevanje podrobne-
