Page 13 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 13
ke
u. vehovar ■ deformacija izobraževalne vertikale in njen vpliv 20
na kakovost študija v republiki sloveniji 21
Slika 1: Uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj 22
managementa od leta 2006 do leta 2014. 23
Slika 2. Uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj 24
managementa glede na faktorje konkurenčnosti od leta 2006 do leta 2014.
Slika 3: Število rednih in izrednih študentov slovenskih univerz od leta 1997 do
leta 2011.
Slika 4: Število študentov s področja izobraževalnih ter ostalih družboslovnih
in humanističnih ved.
Slika 5: Število študentov s področja humanistike in družboslovja ter naravoslovnih
ved.
g. pobežin ■ razvijanje kulture kakovosti in odličnosti – kriza 37
in izzivi za humanistiko 38
Slika 6: Število sprejetih študentov v prvem roku po načinu študija v RS. 38
Slika 7: Število prijavljenih študentov (prva želja) v prvem roku v RS. 39
Slika 8: Število študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji. 40
Slika 9: Anketa »Slovenski utrip« – družba znanja.
Slika 10: Glavni razlogi za izobraževanje.
t. kosi antolič ■ trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela 67
s poudarkom na področju poslovnih ved 68
Slika 11: Število študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji, obdobje
1997–2013.
Slika 12: Število študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji, obdobje
1997–2013.
11
u. vehovar ■ deformacija izobraževalne vertikale in njen vpliv 20
na kakovost študija v republiki sloveniji 21
Slika 1: Uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj 22
managementa od leta 2006 do leta 2014. 23
Slika 2. Uvrstitev Slovenije na lestvici konkurenčnosti Inštituta za razvoj 24
managementa glede na faktorje konkurenčnosti od leta 2006 do leta 2014.
Slika 3: Število rednih in izrednih študentov slovenskih univerz od leta 1997 do
leta 2011.
Slika 4: Število študentov s področja izobraževalnih ter ostalih družboslovnih
in humanističnih ved.
Slika 5: Število študentov s področja humanistike in družboslovja ter naravoslovnih
ved.
g. pobežin ■ razvijanje kulture kakovosti in odličnosti – kriza 37
in izzivi za humanistiko 38
Slika 6: Število sprejetih študentov v prvem roku po načinu študija v RS. 38
Slika 7: Število prijavljenih študentov (prva želja) v prvem roku v RS. 39
Slika 8: Število študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji. 40
Slika 9: Anketa »Slovenski utrip« – družba znanja.
Slika 10: Glavni razlogi za izobraževanje.
t. kosi antolič ■ trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela 67
s poudarkom na področju poslovnih ved 68
Slika 11: Število študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji, obdobje
1997–2013.
Slika 12: Število študentov terciarnega izobraževanja v Sloveniji, obdobje
1997–2013.
11
