Page 75 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 75
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
Slika 18: Število študentov terciarnega študija poslovnih in upravnih ved po vrsti študijskih
programov v Sloveniji, 2004–2013.
Opomba: Podatki so prikazani skladno z mednarodno klasifikacijo ISCED 1997 in se nekoliko raz-
likujejo od podatkov po klasifikaciji KLASIUS-P, ki jih je SURS objavil za leti 2012 in 2013.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje – Vpisani v terciarno izobraževanje, julij 2014, lastni prera-
čuni.
Število študentov terciarnega izobraževanja na področju poslovnih in upravnih ved
se je med letoma 2005 in 2013 zmanjšalo za kar 54 % (s 35.276 na 16.151 tisoč). Pri ohranitvi
deleža študentov poslovnih in upravnih ved med vsemi študenti terciarnega študija iz leta
2013 bi se – ob veljavnosti projekcij skupnega števila prebivalstva in študentov terciarnega
študija (Slika 13) – število študentov poslovnih in upravnih ved do leta 2024 zmanjšalo na
13.737 (-15 % glede na leto 2013), nato pa bi se naslednje desetletje spet rahlo krepilo. V pri-
meru, da se Slovenija po deležu študentov poslovnih in upravnih ved med vsemi študenti
približa povprečju EU, pa bi število študentov poslovnih in upravnih ved do leta 2024 upa-
dlo še bolj, in sicer na 11.906 (-26 % glede na leto 2013).
Največji absolutni upad števila študentov poslovnih in upravnih ved je bil po letu
2005 zabeležen na visokošolskih strokovnih programih (-13 tisoč oz. -70 %), procentualno
pa se je bolj skrčila skupina študentov univerzitetnih visokošolskih programov (-5.151 oz.
-74 %). Padec je povezan z demografskimi in gospodarskimi gibanji, usmeritvijo Ministr-
stva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) k zmanjšanju števila razpisnih mest za štu-
dij na področju družboslovja9 ter z bolonjsko prenovo študijskih programov, po kateri se je
čas študija na dodiplomski ravni sicer skrajšal, hkrati pa se je povečal vpis v podiplomske
študijske programe. V obdobju 2004–2013 se je število študentov v magistrskih študijskih
programih povečalo za 3.986 (s 1.190 na 5.176), na doktorskem študiju pa za 210 (z 31 na 241).
9 MIZŠ (2013b) je usmeritev utemeljila z rezultatih analiz učinkovitosti študija, razmer na trgu dela in zapo-
sljivosti.
73
Slika 18: Število študentov terciarnega študija poslovnih in upravnih ved po vrsti študijskih
programov v Sloveniji, 2004–2013.
Opomba: Podatki so prikazani skladno z mednarodno klasifikacijo ISCED 1997 in se nekoliko raz-
likujejo od podatkov po klasifikaciji KLASIUS-P, ki jih je SURS objavil za leti 2012 in 2013.
Vir: SI-STAT – Izobraževanje – Vpisani v terciarno izobraževanje, julij 2014, lastni prera-
čuni.
Število študentov terciarnega izobraževanja na področju poslovnih in upravnih ved
se je med letoma 2005 in 2013 zmanjšalo za kar 54 % (s 35.276 na 16.151 tisoč). Pri ohranitvi
deleža študentov poslovnih in upravnih ved med vsemi študenti terciarnega študija iz leta
2013 bi se – ob veljavnosti projekcij skupnega števila prebivalstva in študentov terciarnega
študija (Slika 13) – število študentov poslovnih in upravnih ved do leta 2024 zmanjšalo na
13.737 (-15 % glede na leto 2013), nato pa bi se naslednje desetletje spet rahlo krepilo. V pri-
meru, da se Slovenija po deležu študentov poslovnih in upravnih ved med vsemi študenti
približa povprečju EU, pa bi število študentov poslovnih in upravnih ved do leta 2024 upa-
dlo še bolj, in sicer na 11.906 (-26 % glede na leto 2013).
Največji absolutni upad števila študentov poslovnih in upravnih ved je bil po letu
2005 zabeležen na visokošolskih strokovnih programih (-13 tisoč oz. -70 %), procentualno
pa se je bolj skrčila skupina študentov univerzitetnih visokošolskih programov (-5.151 oz.
-74 %). Padec je povezan z demografskimi in gospodarskimi gibanji, usmeritvijo Ministr-
stva za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ) k zmanjšanju števila razpisnih mest za štu-
dij na področju družboslovja9 ter z bolonjsko prenovo študijskih programov, po kateri se je
čas študija na dodiplomski ravni sicer skrajšal, hkrati pa se je povečal vpis v podiplomske
študijske programe. V obdobju 2004–2013 se je število študentov v magistrskih študijskih
programih povečalo za 3.986 (s 1.190 na 5.176), na doktorskem študiju pa za 210 (z 31 na 241).
9 MIZŠ (2013b) je usmeritev utemeljila z rezultatih analiz učinkovitosti študija, razmer na trgu dela in zapo-
sljivosti.
73
