Page 71 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 71
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
Največji upad števila študentov beležijo dodiplomski visokošolski študijski programi, tj. VS
in UN študijski programi 1. stopnje skupaj s starimi VS in UN študijskimi programi. Pa-
dajoči trend je med drugim povezan z bolonjsko prenovo študijskih programov, ki je skraj-
šala trajanje študija na dodiplomski ravni. Odstotni padec v obdobju 2005–2013 je pri VS
študijskih programih (-45 %) večji kot pri UN študijskih programih (-39 %). Prvih namreč
nekatere fakultete ne razpisujejo več. Trend naraščanja števila magistrskih študentov (danes
študentov visokošolskih študijskih programov 2. stopnje, v preteklosti pa študentov znan-
stvenega magistrskega študija) je povezan z uvedbo bolonjskega sistema izobraževanja, ki
sega v leto 2005, ko je bila hkrati uvedena možnost rednega vpisa v študijske programe 2.
stopnje (brez plačila šolnine)3 za vse tiste študente, ki še nimajo pridobljene sedme ravni iz-
obrazbe po KLASIUS,4 ne glede na delovni status.5 Trend naraščanja števila magistrskih
študentov se do leta 2013 ni ustavil.
Število študentov terciarnega izobraževanja je odvisno predvsem od velikosti
populacije, ki je v največji meri zastopana med študentsko populacijo, in stopenj vpisa te
starostne skupine v terciarni študij. Skladno z Eurostatovimi projekcijami števila prebival-
stva (EUROPOP2013) se bo v Sloveniji število mladih med 18. in do vključno 29. letom sta-
rosti v obdobju 2013–2024 znižalo za okoli 53.800; padec predstavlja približno 18 % sedanje
populacije te starosti. Posledično lahko do leta 2024 pričakujemo nadaljevanje trenda pa-
danja števila študentov terciarnega študija; pri ohranitvi stopenj vpisa (po starostnih skupi-
nah) iz leta 2013 bi se njihovo število zmanjšalo z 90.622 v letu 2013 na dobrih 77 tisoč v letu
2024. To padanje se teoretično sicer lahko zmanjša ali zaustavi, v kolikor:
- se bodo starejše osebe ob spodbujanju vseživljenjskega učenja/izobraževanja v znatno
večji meri vključevale v terciarne študijske programe, a zaradi njihove vključenosti v
redne delovne procese njihovo število najbrž ne bo tolikšno, da bi lahko v celoti nado-
mestilo izpad mlajše populacije;
- se bodo zvišale stopnje vpisa mladih v terciarni študij, a je porast stopnje vpisa v pro-
grame terciarnega izobraževanja ravni ISCED 5A (teoretski/splošni programi) malo
verjeten glede na to, da Slovenija beleži ene najvišjih stopenj vpisa v te programe v EU
(višje izkazujeta le Portugalska in Poljska).6 Z vidika mednarodne primerjave (Pre-
glednica 2) je povečanje stopenj vpisa v programe terciarnega izobraževanja ravni IS-
CED 5B (strokovne, poklicno usmerjene) možno, a je verjetno zlasti ob znižanju sto-
penj vpisa v programe ISCED 5A.
3 Študijski programi 1. in 2. stopnje se izvajajo kot redni in kot izredni študij. Študentje rednega visokošolskega
študija na 1. in 2. stopnji ne plačujejo šolnine, ampak zgolj manjši prispevek ob vpisu. Redni študij se namreč skla-
dno s 73. členom in 73.a členom ZViS 2004 (s spremembami) financira iz proračunskih sredstev (ZViS-UPB7,
Uradni list RS, št. 32/2012).
4 Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS.
5 Skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 7/11,
64/12 in 12/13) se lahko v redni magistrski študij 2. stopnje vpišejo le kandidati, ki v dosedanjem izobraževanju
še niso pridobili sedme ravni izobrazbe po KLASIUS, tj. niso zaključili visokošolskega študijskega programa 2.
stopnje, starega visokošolskega UN študijskega programa ali specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi.
6 Stopnja vpisa v programe ravni 5A po ISCED je v Sloveniji leta 2012 znašala 76 %, medtem ko je v državah EU,
ki so članice OECD, v povprečju znašala 56 %, v povprečju držav OECD pa 58 %. Višjo stopnjo vpisa so med
evropskimi članicami OECD tega leta beležile Islandija (80 %), Poljska (79 %) in Norveška (77 %) (OECD, 2014,
340).
69
Največji upad števila študentov beležijo dodiplomski visokošolski študijski programi, tj. VS
in UN študijski programi 1. stopnje skupaj s starimi VS in UN študijskimi programi. Pa-
dajoči trend je med drugim povezan z bolonjsko prenovo študijskih programov, ki je skraj-
šala trajanje študija na dodiplomski ravni. Odstotni padec v obdobju 2005–2013 je pri VS
študijskih programih (-45 %) večji kot pri UN študijskih programih (-39 %). Prvih namreč
nekatere fakultete ne razpisujejo več. Trend naraščanja števila magistrskih študentov (danes
študentov visokošolskih študijskih programov 2. stopnje, v preteklosti pa študentov znan-
stvenega magistrskega študija) je povezan z uvedbo bolonjskega sistema izobraževanja, ki
sega v leto 2005, ko je bila hkrati uvedena možnost rednega vpisa v študijske programe 2.
stopnje (brez plačila šolnine)3 za vse tiste študente, ki še nimajo pridobljene sedme ravni iz-
obrazbe po KLASIUS,4 ne glede na delovni status.5 Trend naraščanja števila magistrskih
študentov se do leta 2013 ni ustavil.
Število študentov terciarnega izobraževanja je odvisno predvsem od velikosti
populacije, ki je v največji meri zastopana med študentsko populacijo, in stopenj vpisa te
starostne skupine v terciarni študij. Skladno z Eurostatovimi projekcijami števila prebival-
stva (EUROPOP2013) se bo v Sloveniji število mladih med 18. in do vključno 29. letom sta-
rosti v obdobju 2013–2024 znižalo za okoli 53.800; padec predstavlja približno 18 % sedanje
populacije te starosti. Posledično lahko do leta 2024 pričakujemo nadaljevanje trenda pa-
danja števila študentov terciarnega študija; pri ohranitvi stopenj vpisa (po starostnih skupi-
nah) iz leta 2013 bi se njihovo število zmanjšalo z 90.622 v letu 2013 na dobrih 77 tisoč v letu
2024. To padanje se teoretično sicer lahko zmanjša ali zaustavi, v kolikor:
- se bodo starejše osebe ob spodbujanju vseživljenjskega učenja/izobraževanja v znatno
večji meri vključevale v terciarne študijske programe, a zaradi njihove vključenosti v
redne delovne procese njihovo število najbrž ne bo tolikšno, da bi lahko v celoti nado-
mestilo izpad mlajše populacije;
- se bodo zvišale stopnje vpisa mladih v terciarni študij, a je porast stopnje vpisa v pro-
grame terciarnega izobraževanja ravni ISCED 5A (teoretski/splošni programi) malo
verjeten glede na to, da Slovenija beleži ene najvišjih stopenj vpisa v te programe v EU
(višje izkazujeta le Portugalska in Poljska).6 Z vidika mednarodne primerjave (Pre-
glednica 2) je povečanje stopenj vpisa v programe terciarnega izobraževanja ravni IS-
CED 5B (strokovne, poklicno usmerjene) možno, a je verjetno zlasti ob znižanju sto-
penj vpisa v programe ISCED 5A.
3 Študijski programi 1. in 2. stopnje se izvajajo kot redni in kot izredni študij. Študentje rednega visokošolskega
študija na 1. in 2. stopnji ne plačujejo šolnine, ampak zgolj manjši prispevek ob vpisu. Redni študij se namreč skla-
dno s 73. členom in 73.a členom ZViS 2004 (s spremembami) financira iz proračunskih sredstev (ZViS-UPB7,
Uradni list RS, št. 32/2012).
4 Klasifikacijski sistem izobraževanja in usposabljanja – KLASIUS.
5 Skladno z Uredbo o javnem financiranju visokošolskih zavodov in drugih zavodov (Uradni list RS, št. 7/11,
64/12 in 12/13) se lahko v redni magistrski študij 2. stopnje vpišejo le kandidati, ki v dosedanjem izobraževanju
še niso pridobili sedme ravni izobrazbe po KLASIUS, tj. niso zaključili visokošolskega študijskega programa 2.
stopnje, starega visokošolskega UN študijskega programa ali specializacije po visokošolski strokovni izobrazbi.
6 Stopnja vpisa v programe ravni 5A po ISCED je v Sloveniji leta 2012 znašala 76 %, medtem ko je v državah EU,
ki so članice OECD, v povprečju znašala 56 %, v povprečju držav OECD pa 58 %. Višjo stopnjo vpisa so med
evropskimi članicami OECD tega leta beležile Islandija (80 %), Poljska (79 %) in Norveška (77 %) (OECD, 2014,
340).
69
