Page 84 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 84
razvijanje kakovosti na univerzi na primorskem
- trgovini in popravilu motornih vozil (mehanikov, serviserjev in monterjev kmetijskih
in industrijskih strojev, elektromehanikov).
Slika 26: Registrirani brezposelni mladi (do vključno 29. leta starosti) s terciarno izobrazbo,
Slovenija, 2004–2013.
Vir: podatki, pridobljeni od ZRSZ, lasti preračuni.
Po padcu gospodarske aktivnosti se je sicer povpraševanje po delavcih v gradbeništvu
znižalo, manko delavcev na tem področju pa je s tem postal manj pereč. Značilni so bili še
sezonski manki delavcev na področju kmetijstva in gostinstva. Eden od vzrokov pomanj-
kanja ponudbe dela v omenjenih poklicih so nizke plače.
Pri visoko usposobljenih delavcih so se ozka grla pojavljala predvsem pri iskanju in za-
poslovanju strojnih in elektroinženirjev, ki jih običajno primanjkuje, pa tudi informatikov.
Pomanjkanje tehničnih in drugih »trdih« veščin v družbi je mogoče (delno) odpraviti s
strateško usmerjenostjo poklicnega in splošnega izobraževanja, tj. z delovanjem v smeri ve-
čjega števila vpisnih mest na poklicne šole in fakultete s področja tehnike (slednje je deloma
že bilo storjeno) ter večjo vlogo gospodarskih in obrtnih združenj pri promociji poklicev in
poklicnih standardov. Težava s pomanjkanjem strokovnjakov v zdravstvu pa po ustanovi-
tvi medicinske fakultete v Mariboru ni več pereča (EC, 2014).
Stopnja brezposelnosti terciarno izobraženih je resda konsistentno nižja kot pri manj
izobraženih, a to ne velja (v enaki meri) za diplomante različnih področij terciarnega izo-
braževanja. Razlike po področjih izobraževanja se kažejo tudi pri ravni plač (OECD 2013,
126; Bartolj et al., 2013). Med mladimi (do vključno 29. leta) brezposelnimi diplomanti s
VII. stopnjo izobrazbe (tj. z diplomo visokošolskega študija)12 je bilo leta 2013 v Sloveniji
glede na poklic največ ekonomistov in sorodnih poklicev, vzgojiteljev in učiteljev, družboslov-
cev in pravnikov. Te poklice lahko opredelimo kot suficitarne oz. tiste, pri katerih je povpra-
ševanje po delu manjše od ponudbe dela. Po brezposelnosti sledijo poklici v zdravstvu, jezi-
koslovci, likovniki in oblikovalci, poklici v socialnem varstvu idr. Poklici, ki na Sliki 17 niso
vidni (npr. veterinar), po podatkih ZRSZ leta 2013 niso vodili v brezposelnost.
12 Gre za klasifikacijo po šifrantu poklicne in strokovne izobrazbe ZRSZ.
82
- trgovini in popravilu motornih vozil (mehanikov, serviserjev in monterjev kmetijskih
in industrijskih strojev, elektromehanikov).
Slika 26: Registrirani brezposelni mladi (do vključno 29. leta starosti) s terciarno izobrazbo,
Slovenija, 2004–2013.
Vir: podatki, pridobljeni od ZRSZ, lasti preračuni.
Po padcu gospodarske aktivnosti se je sicer povpraševanje po delavcih v gradbeništvu
znižalo, manko delavcev na tem področju pa je s tem postal manj pereč. Značilni so bili še
sezonski manki delavcev na področju kmetijstva in gostinstva. Eden od vzrokov pomanj-
kanja ponudbe dela v omenjenih poklicih so nizke plače.
Pri visoko usposobljenih delavcih so se ozka grla pojavljala predvsem pri iskanju in za-
poslovanju strojnih in elektroinženirjev, ki jih običajno primanjkuje, pa tudi informatikov.
Pomanjkanje tehničnih in drugih »trdih« veščin v družbi je mogoče (delno) odpraviti s
strateško usmerjenostjo poklicnega in splošnega izobraževanja, tj. z delovanjem v smeri ve-
čjega števila vpisnih mest na poklicne šole in fakultete s področja tehnike (slednje je deloma
že bilo storjeno) ter večjo vlogo gospodarskih in obrtnih združenj pri promociji poklicev in
poklicnih standardov. Težava s pomanjkanjem strokovnjakov v zdravstvu pa po ustanovi-
tvi medicinske fakultete v Mariboru ni več pereča (EC, 2014).
Stopnja brezposelnosti terciarno izobraženih je resda konsistentno nižja kot pri manj
izobraženih, a to ne velja (v enaki meri) za diplomante različnih področij terciarnega izo-
braževanja. Razlike po področjih izobraževanja se kažejo tudi pri ravni plač (OECD 2013,
126; Bartolj et al., 2013). Med mladimi (do vključno 29. leta) brezposelnimi diplomanti s
VII. stopnjo izobrazbe (tj. z diplomo visokošolskega študija)12 je bilo leta 2013 v Sloveniji
glede na poklic največ ekonomistov in sorodnih poklicev, vzgojiteljev in učiteljev, družboslov-
cev in pravnikov. Te poklice lahko opredelimo kot suficitarne oz. tiste, pri katerih je povpra-
ševanje po delu manjše od ponudbe dela. Po brezposelnosti sledijo poklici v zdravstvu, jezi-
koslovci, likovniki in oblikovalci, poklici v socialnem varstvu idr. Poklici, ki na Sliki 17 niso
vidni (npr. veterinar), po podatkih ZRSZ leta 2013 niso vodili v brezposelnost.
12 Gre za klasifikacijo po šifrantu poklicne in strokovne izobrazbe ZRSZ.
82