Page 85 - Hozjan, Dejan, ur., 2015. Razvijanje kakovosti na Univerzi na Primorskem. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 85
trendi v terciarnem izobraževanju in na trgu dela ....
Med deficitarne poklice, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo, po podatkih ZRSZ (2014)
spadajo: inženirji strojništva, tehniki za strojništvo, razvijalci programske opreme, strokov-
njaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami ter zdravniki specialisti (ne pa
tudi splošne medicine). Gre za informacije iz prvega poročila ZRSZ in SURS, povezanega
s projektom priprave sistema in metodologije anketiranja delodajalcev, ki bo na podlagi re-
prezentativnega vzorca omogočal kratkoročne napovedi gibanja zaposlenosti (t. i. napove-
dnik zaposlovanja).13
Evropska komisija v sklopu projekta EU skills panorama zbira in prikazuje na enotni
(spletni) točki14 podatke o potrebah po poklicnih profilih ter po dejavnostih na trgu dela
EU. Portal nudi vseevropski pogled na trende pri ponudbi dela, povpraševanju po delu in
osvetljuje neskladje pri veščinah. Vključuje tudi napovedi CEDEFOP (2014b) glede pov-
praševanja po delu in ponudbe dela.
V zadnji analizi hitrorastočih dejavnosti je CEDEFOP (2014b) napovedal, da se bo
število delovnih mest v EU-28 v obdobju 2013–2025 povečalo za 3,3 %. Ustvarjanje no-
vih delovnih mest do leta 2025 naj bi temeljilo na storitvenem sektorju, zlasti na podro-
čjih, ki zahtevajo visoko usposobljeni kader. Kot ustvarjalci delovnih mest do leta 2025
so bile izpostavljene strokovne storitve, druge poslovne storitve in računalniške stori-
tve (Slika 28). Omeniti velja, da bi neto rast števila delovnih mest v Sloveniji za 3,3 % do
leta 2025 pripeljala do števila delovno aktivnih, ki bi za ravnjo iz leta 2008 še vedno za-
ostajalo 6 %.
Po napovedih CEDEFOP (2014b) bodo v naslednjem desetletju med najbolj iskani-
mi poklici v EU:
- strokovni sodelavci za pravne zadeve, socialno delo, šport, kulturo, umetnost ipd.,
- strokovnjaki in strokovni sodelavci za poslovanje in upravljanje,
- menedžerji (v storitvah ter za splošne poslovne funkcije in komercialo),
- strokovnjaki matematično-naravoslovnih in tehnično–tehnoloških ved in
- tehniki in strokovni sodelavci v zdravstvu.
Posamezne države EU se sicer glede na situacijo na trgu dela, potrebe delodajalcev po
posameznih poklicih in napovedi za prihodnje zaposlovanje medsebojno precej razlikujejo.
Ob vse večji mobilnosti mladih in postopnem odpiranju slovenskega visokošolskega pro-
stora pa so informacije o napovedanih trendih zaposlovanja na ravni EU koristne tudi v do-
mačem izobraževalnem prostoru.
13 Informacije o projektu so dostopne na: http://www.ess.gov.si/delodajalci/napovednik_zaposlovanja.
14 Glej: http://euskillspanorama.cedefop.europa.eu/. Spletni portal je v fazi razvoja.
83
Med deficitarne poklice, ki zahtevajo visokošolsko izobrazbo, po podatkih ZRSZ (2014)
spadajo: inženirji strojništva, tehniki za strojništvo, razvijalci programske opreme, strokov-
njaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami ter zdravniki specialisti (ne pa
tudi splošne medicine). Gre za informacije iz prvega poročila ZRSZ in SURS, povezanega
s projektom priprave sistema in metodologije anketiranja delodajalcev, ki bo na podlagi re-
prezentativnega vzorca omogočal kratkoročne napovedi gibanja zaposlenosti (t. i. napove-
dnik zaposlovanja).13
Evropska komisija v sklopu projekta EU skills panorama zbira in prikazuje na enotni
(spletni) točki14 podatke o potrebah po poklicnih profilih ter po dejavnostih na trgu dela
EU. Portal nudi vseevropski pogled na trende pri ponudbi dela, povpraševanju po delu in
osvetljuje neskladje pri veščinah. Vključuje tudi napovedi CEDEFOP (2014b) glede pov-
praševanja po delu in ponudbe dela.
V zadnji analizi hitrorastočih dejavnosti je CEDEFOP (2014b) napovedal, da se bo
število delovnih mest v EU-28 v obdobju 2013–2025 povečalo za 3,3 %. Ustvarjanje no-
vih delovnih mest do leta 2025 naj bi temeljilo na storitvenem sektorju, zlasti na podro-
čjih, ki zahtevajo visoko usposobljeni kader. Kot ustvarjalci delovnih mest do leta 2025
so bile izpostavljene strokovne storitve, druge poslovne storitve in računalniške stori-
tve (Slika 28). Omeniti velja, da bi neto rast števila delovnih mest v Sloveniji za 3,3 % do
leta 2025 pripeljala do števila delovno aktivnih, ki bi za ravnjo iz leta 2008 še vedno za-
ostajalo 6 %.
Po napovedih CEDEFOP (2014b) bodo v naslednjem desetletju med najbolj iskani-
mi poklici v EU:
- strokovni sodelavci za pravne zadeve, socialno delo, šport, kulturo, umetnost ipd.,
- strokovnjaki in strokovni sodelavci za poslovanje in upravljanje,
- menedžerji (v storitvah ter za splošne poslovne funkcije in komercialo),
- strokovnjaki matematično-naravoslovnih in tehnično–tehnoloških ved in
- tehniki in strokovni sodelavci v zdravstvu.
Posamezne države EU se sicer glede na situacijo na trgu dela, potrebe delodajalcev po
posameznih poklicih in napovedi za prihodnje zaposlovanje medsebojno precej razlikujejo.
Ob vse večji mobilnosti mladih in postopnem odpiranju slovenskega visokošolskega pro-
stora pa so informacije o napovedanih trendih zaposlovanja na ravni EU koristne tudi v do-
mačem izobraževalnem prostoru.
13 Informacije o projektu so dostopne na: http://www.ess.gov.si/delodajalci/napovednik_zaposlovanja.
14 Glej: http://euskillspanorama.cedefop.europa.eu/. Spletni portal je v fazi razvoja.
83
