Page 131 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 131
mbe
1 Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem (Ljubljana: ZRC SAZU,
1998).
2 Marija Mogorović Crljenko, ‘Hospitali u Istri u srednjem i ranom novom vijeku’, Povijesni prilozi 23, (2002), 105-16. Več o
hospicih in njihovi dejavnosti v Istri sta pisala Bernardo Schiavuzzi, ‘Le istituzioni sanitarie nei tempi passati’, Atti e memorie
della Società istriana di archeologia e storia patria 8 (1892), 315-407 ter Ivan Erceg, ‘O zdravstvenim prilikama u Istri početkom
19. stoljeća’, Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu 24 (1981), 175-221.
3 Hospic naj bi stal na mestu današnje cerkve sv. Katarine Aleksandrijske v Izoli.
4 Mogorović Crljenko, Hospitali, 110.
5 Giovanni Radossi, Monumenta heraldica Iustinopolitana. Stemmi di rettori, di famiglie notabili, di vescovi e della citta di
Capodistria, Collana degli atti N. 21 (Rovigno: Centro di ricerche storiche, 2003). 24-5.
6 Isto., 25.
7 Silvano Sau, L’Isola che non c'e piu, (Isola: Il Mandracchio, 2013), 227-8.
8 Nazario Gallo, Progetto e statuti dello stabilimento balneare e di villeggiatura in S. Lorenzo di Portorose presso Pirano
(Trieste:Lloyd, 1856).
9 Lucio Franzoni, 'Giovanni Righetti ingegnere – architetto (1827-1901), Parte XV: La Villa San Lorenzo di Portorose',
La porta orientale 31, 5-6 (1961), 213-22.
10 Ugo Contento, Pirano. I bagni d'acqua madre e quelli di spiaggia (Trieste: Tipografia Tomasich, 1892), 33.
11 Antonio Madonizza, Almanacco istriano 1864 (Capodistria: Guseppe Tondelli, 1864), 66-102.
12 Ivan Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera (Opatija: Otokar Kerševani, 1987), 57. Koprski hotel Alla citta di Trieste je bil
odprt leta 1872. La Provincia, 16. junij 1872, 1008.
13 Lucio Franzoni, 'Giovanni Righetti ingegnere – architetto (1827–1901), Parte XV, puntata III: La Villa San Lorenzo
(continuazione) e lo sviluppo di Portorose', La porta orientale 31, 11-12 (1961), 470.
14 Progetto per l’ampliamento dei bagni di acqua madre e di spiaggia presso Pirano (Trieste: Giovanni Balestra, 1890). Pobudo
za razširitev obstoječega termalnega kopališča so pripravili piranski posestnik Bartole Antonio, notar dr. Giusppe Bubba, odvetnik
dr. Fragiacomo Domenico, podjetnik ing. Lorenzo Furian in piranski zdravnik dr. Giovanni Lugnani.
15 „AST – Archivio di Stato di Trieste, Soc VIII 29, spis št. 1, Notarski zapis ustanovne skupščine delniške družbe z dne 20.9.1891.“
16 Gradnjo hotela je vodil inženir Lorenzo Furian (1834–1893) iz Pirana, ki je študiral arhitekturo na univerzi v Benetkah, bil pa
je tudi eden izmed pobudnikov projekta in drugi največji delničar podjetja. Furijan je bil tudi solastnik in direktor podjetja Stabi-
limento Industriale Furian & Salvetti, ki je v tovarni v bližini Pirana izdelovalo kemične proizvode, milo in steklo. Kot arhitekt je
sodeloval tudi pri nerealiziranim projektu Nazaria Galla leta 1856.
17 ‘Das Militär-Kurhaus in Portorose bei Pirano', Wiener Bauindustrie-Zeitung 24, n. 51, 20. september 1907, 433-4. Okrevališče
je bilo odprto 26. 5. 1897.
18 Dillinger’s Reise- und Fremden-Zeitung 7, n.29, 10. oktober1896,10.
19 ‘Zakon od dne 25. julija 1897 l., s katerim se ustanavljajo načelne določbe za urejanje zdravstvenosti in uvedenje zdravstvenega
reda za zdravstveni okraj Porto Rose pri Peranu’, Zakonik in ukaznik za avstrijsko in ilirsko Primorje, 15, št. 21 (1897), 85-6.
20 Aldo Cherini Mezzo secolo di vita a Capodistria. Spoglio di cronaca giornalista 1890 – 1945 (Trieste: C. Cherini, 1990).
21 Sanatorium Dr. Orazio Pupini in Portorose (Istrien) (prospekt brez datuma). Orazio Pupini se je rodil v Piranu. Medicino je
študiral na Dunaju, nato je 30 let deloval kot kirurg na dunajski 1. kirurški kliniki.
22 Osebni fond avtorja.
23 Poleg štajerskega pivovarnarja Hansa von Reininghausa so bili delničarji podjetja še grof Anton Bylandt-Rheydt iz Vöslaua,
baron Leon von Chlumecky, sekretar c.k. namestništva z Dunaja, baron Franz Mollinary, Fredrich Fritz von Frizberg iz Gradca,
131
1 Miha Kosi, Potujoči srednji vek: cesta, popotnik in promet na Slovenskem med antiko in 16. stoletjem (Ljubljana: ZRC SAZU,
1998).
2 Marija Mogorović Crljenko, ‘Hospitali u Istri u srednjem i ranom novom vijeku’, Povijesni prilozi 23, (2002), 105-16. Več o
hospicih in njihovi dejavnosti v Istri sta pisala Bernardo Schiavuzzi, ‘Le istituzioni sanitarie nei tempi passati’, Atti e memorie
della Società istriana di archeologia e storia patria 8 (1892), 315-407 ter Ivan Erceg, ‘O zdravstvenim prilikama u Istri početkom
19. stoljeća’, Vjesnik historijskih arhiva u Rijeci i Pazinu 24 (1981), 175-221.
3 Hospic naj bi stal na mestu današnje cerkve sv. Katarine Aleksandrijske v Izoli.
4 Mogorović Crljenko, Hospitali, 110.
5 Giovanni Radossi, Monumenta heraldica Iustinopolitana. Stemmi di rettori, di famiglie notabili, di vescovi e della citta di
Capodistria, Collana degli atti N. 21 (Rovigno: Centro di ricerche storiche, 2003). 24-5.
6 Isto., 25.
7 Silvano Sau, L’Isola che non c'e piu, (Isola: Il Mandracchio, 2013), 227-8.
8 Nazario Gallo, Progetto e statuti dello stabilimento balneare e di villeggiatura in S. Lorenzo di Portorose presso Pirano
(Trieste:Lloyd, 1856).
9 Lucio Franzoni, 'Giovanni Righetti ingegnere – architetto (1827-1901), Parte XV: La Villa San Lorenzo di Portorose',
La porta orientale 31, 5-6 (1961), 213-22.
10 Ugo Contento, Pirano. I bagni d'acqua madre e quelli di spiaggia (Trieste: Tipografia Tomasich, 1892), 33.
11 Antonio Madonizza, Almanacco istriano 1864 (Capodistria: Guseppe Tondelli, 1864), 66-102.
12 Ivan Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera (Opatija: Otokar Kerševani, 1987), 57. Koprski hotel Alla citta di Trieste je bil
odprt leta 1872. La Provincia, 16. junij 1872, 1008.
13 Lucio Franzoni, 'Giovanni Righetti ingegnere – architetto (1827–1901), Parte XV, puntata III: La Villa San Lorenzo
(continuazione) e lo sviluppo di Portorose', La porta orientale 31, 11-12 (1961), 470.
14 Progetto per l’ampliamento dei bagni di acqua madre e di spiaggia presso Pirano (Trieste: Giovanni Balestra, 1890). Pobudo
za razširitev obstoječega termalnega kopališča so pripravili piranski posestnik Bartole Antonio, notar dr. Giusppe Bubba, odvetnik
dr. Fragiacomo Domenico, podjetnik ing. Lorenzo Furian in piranski zdravnik dr. Giovanni Lugnani.
15 „AST – Archivio di Stato di Trieste, Soc VIII 29, spis št. 1, Notarski zapis ustanovne skupščine delniške družbe z dne 20.9.1891.“
16 Gradnjo hotela je vodil inženir Lorenzo Furian (1834–1893) iz Pirana, ki je študiral arhitekturo na univerzi v Benetkah, bil pa
je tudi eden izmed pobudnikov projekta in drugi največji delničar podjetja. Furijan je bil tudi solastnik in direktor podjetja Stabi-
limento Industriale Furian & Salvetti, ki je v tovarni v bližini Pirana izdelovalo kemične proizvode, milo in steklo. Kot arhitekt je
sodeloval tudi pri nerealiziranim projektu Nazaria Galla leta 1856.
17 ‘Das Militär-Kurhaus in Portorose bei Pirano', Wiener Bauindustrie-Zeitung 24, n. 51, 20. september 1907, 433-4. Okrevališče
je bilo odprto 26. 5. 1897.
18 Dillinger’s Reise- und Fremden-Zeitung 7, n.29, 10. oktober1896,10.
19 ‘Zakon od dne 25. julija 1897 l., s katerim se ustanavljajo načelne določbe za urejanje zdravstvenosti in uvedenje zdravstvenega
reda za zdravstveni okraj Porto Rose pri Peranu’, Zakonik in ukaznik za avstrijsko in ilirsko Primorje, 15, št. 21 (1897), 85-6.
20 Aldo Cherini Mezzo secolo di vita a Capodistria. Spoglio di cronaca giornalista 1890 – 1945 (Trieste: C. Cherini, 1990).
21 Sanatorium Dr. Orazio Pupini in Portorose (Istrien) (prospekt brez datuma). Orazio Pupini se je rodil v Piranu. Medicino je
študiral na Dunaju, nato je 30 let deloval kot kirurg na dunajski 1. kirurški kliniki.
22 Osebni fond avtorja.
23 Poleg štajerskega pivovarnarja Hansa von Reininghausa so bili delničarji podjetja še grof Anton Bylandt-Rheydt iz Vöslaua,
baron Leon von Chlumecky, sekretar c.k. namestništva z Dunaja, baron Franz Mollinary, Fredrich Fritz von Frizberg iz Gradca,
131
