Page 163 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 163
4 8 turističnih krajev s 67 gostinskimi objekti (hoteli, jednokrevetnih soba.77 Prema službenoj statistici, Istra je
penzioni, gostilne in drugi objekti), med katerimi je 54 1914. godine imala osam turističkih mjesta sa 67 ugosti-
objektov delovalo vse leto, 13 pa sezonsko. Ti objekti so teljskih objekata (hotela, pansiona, gostionica i drugih
imeli na voljo 3.258 postelj (1.426 postelj v stalnih in 438 objekata), od čega su 54 objekta radila cijelu godinu i 13
postelj v sezonskih objektih; glej Tabelo 8). Če dodamo objekata sezonski. Ti su ugostiteljski objekti raspolagali
še 1.394 postelj pri zasebnikih, je Istra imela v letu 1914 sa 3.258 kreveta (1.426 kreveta u stalnim i 438 kreveta u
na voljo 4.652 postelj. Istega leta je imela Istra 10 urejenih sezonskim objektima; vidi tablicu 8). Kada se doda još
morskih kopališč in 99 kočij za prevoz turistov in drugih 1.394 kreveta u privatnom smještaju, proizlazi da je Istra
potnikov.78 1914. godine imala 4.652 kreveta. Iste je godine Istra ima-
la 10 uređenih morskih kupališta i 99 kočija za prijevoz
turista i drugih putnika.78
Tabela 8: Gostinski objekti in namestitvene zmogljivosti v Istri v letih 191479 1914
Tablica 8: Ugostiteljski objekti i smještajni kapaciteti u Istri 1914. godine79 8
67
Opis 54
Število turističnih krajev / Broj turističkih mjesta 13
Število gostinskih objektov (vse vrste) / Broj ugostiteljskih objekata (svih vrsta)
Število gostinskih objektov, ki poslujejo vse leto / Broj ugostiteljskih objekata s cjelogodišnjim poslovanjem 3.258
Število gostinskih objektov, ki poslujejo sezonsko / Broj ugostiteljskih objekata sa sezonskim poslovanjem 1.426
Število turističnih postelj – skupaj / Broj turističkih kreveta – ukupno 438
Število ležišč v objektih, ki poslujejo celo leto / Broj kreveta u objektima s cjelogodišnjim poslovanjem 1.394
Število ležišč v objektih, ki poslujejo sezonsko / Broj kreveta u objektima sa sezonskim poslovanjem
Število ležišč v zasebnih hišah / Broj kreveta u privatnom smještaju 99
Število kočij za goste idr. / Broj kočija na raspolaganju turistima i dr. 10
Število urejenih morskih (in drugih) kopališč / Broj uređenih morskih (i drugih) kupališta
Ob pregledu značilnosti v razvoju namestitvenih zmo- Sagledavajući razvojne karakteristike smještajnih kapa-
gljivosti in podjetniških pobud v obdobju od začetka 20. citeta i poduzetničkih inicijativa u razdoblju od početka
stoletja do začetka I. svetovne vojne, lahko sklenemo, da 20. stoljeća do početka Prvog svjetskog rata, može se
je bilo to obdobje intenzivnega razvoja, ki se predvsem zaključiti da je ovo razdoblje intenzivnijeg razvoja koje se
nanaša na območje Opatijske riviere in Brionov. Vse prije svega odnosi na područje Opatijske rivijere i Briju-
druge obravnavane destinacije beležijo rast števila name- na. Sve ostale promatrane destinacije bilježe porast broja
stitvenih zmogljivosti (hotelov, penzionov, prenočišč), ki smještajnih kapaciteta (hotela, pansiona, svratišta) koji su
imajo najpogosteje manjše zmogljivosti in so prilagojeni najčešće manjih kapaciteta i prilagođeni ciljnom segmen-
ciljnemu segmentu. Opatija in Brioni beležita obiske tu. Opatija i Brijuni bilježe dolaske značajnih ljudi s druš-
pomembnih posameznikov družbeno-političnega življe- tveno-političke scene Austro-Ugarske monarhije, što je
nja Avstro-Ogrske monarhije, kar je rezultat strateških rezultat strateških promišljanja usmjerenih na razvijanje
načrtov, usmerjenih v razvoj ponudbe, s katero bi lahko ponude kojom će moći odgovoriti na zahtjeve tadašnjeg
163
penzioni, gostilne in drugi objekti), med katerimi je 54 1914. godine imala osam turističkih mjesta sa 67 ugosti-
objektov delovalo vse leto, 13 pa sezonsko. Ti objekti so teljskih objekata (hotela, pansiona, gostionica i drugih
imeli na voljo 3.258 postelj (1.426 postelj v stalnih in 438 objekata), od čega su 54 objekta radila cijelu godinu i 13
postelj v sezonskih objektih; glej Tabelo 8). Če dodamo objekata sezonski. Ti su ugostiteljski objekti raspolagali
še 1.394 postelj pri zasebnikih, je Istra imela v letu 1914 sa 3.258 kreveta (1.426 kreveta u stalnim i 438 kreveta u
na voljo 4.652 postelj. Istega leta je imela Istra 10 urejenih sezonskim objektima; vidi tablicu 8). Kada se doda još
morskih kopališč in 99 kočij za prevoz turistov in drugih 1.394 kreveta u privatnom smještaju, proizlazi da je Istra
potnikov.78 1914. godine imala 4.652 kreveta. Iste je godine Istra ima-
la 10 uređenih morskih kupališta i 99 kočija za prijevoz
turista i drugih putnika.78
Tabela 8: Gostinski objekti in namestitvene zmogljivosti v Istri v letih 191479 1914
Tablica 8: Ugostiteljski objekti i smještajni kapaciteti u Istri 1914. godine79 8
67
Opis 54
Število turističnih krajev / Broj turističkih mjesta 13
Število gostinskih objektov (vse vrste) / Broj ugostiteljskih objekata (svih vrsta)
Število gostinskih objektov, ki poslujejo vse leto / Broj ugostiteljskih objekata s cjelogodišnjim poslovanjem 3.258
Število gostinskih objektov, ki poslujejo sezonsko / Broj ugostiteljskih objekata sa sezonskim poslovanjem 1.426
Število turističnih postelj – skupaj / Broj turističkih kreveta – ukupno 438
Število ležišč v objektih, ki poslujejo celo leto / Broj kreveta u objektima s cjelogodišnjim poslovanjem 1.394
Število ležišč v objektih, ki poslujejo sezonsko / Broj kreveta u objektima sa sezonskim poslovanjem
Število ležišč v zasebnih hišah / Broj kreveta u privatnom smještaju 99
Število kočij za goste idr. / Broj kočija na raspolaganju turistima i dr. 10
Število urejenih morskih (in drugih) kopališč / Broj uređenih morskih (i drugih) kupališta
Ob pregledu značilnosti v razvoju namestitvenih zmo- Sagledavajući razvojne karakteristike smještajnih kapa-
gljivosti in podjetniških pobud v obdobju od začetka 20. citeta i poduzetničkih inicijativa u razdoblju od početka
stoletja do začetka I. svetovne vojne, lahko sklenemo, da 20. stoljeća do početka Prvog svjetskog rata, može se
je bilo to obdobje intenzivnega razvoja, ki se predvsem zaključiti da je ovo razdoblje intenzivnijeg razvoja koje se
nanaša na območje Opatijske riviere in Brionov. Vse prije svega odnosi na područje Opatijske rivijere i Briju-
druge obravnavane destinacije beležijo rast števila name- na. Sve ostale promatrane destinacije bilježe porast broja
stitvenih zmogljivosti (hotelov, penzionov, prenočišč), ki smještajnih kapaciteta (hotela, pansiona, svratišta) koji su
imajo najpogosteje manjše zmogljivosti in so prilagojeni najčešće manjih kapaciteta i prilagođeni ciljnom segmen-
ciljnemu segmentu. Opatija in Brioni beležita obiske tu. Opatija i Brijuni bilježe dolaske značajnih ljudi s druš-
pomembnih posameznikov družbeno-političnega življe- tveno-političke scene Austro-Ugarske monarhije, što je
nja Avstro-Ogrske monarhije, kar je rezultat strateških rezultat strateških promišljanja usmjerenih na razvijanje
načrtov, usmerjenih v razvoj ponudbe, s katero bi lahko ponude kojom će moći odgovoriti na zahtjeve tadašnjeg
163
