Page 41 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 41
omene
1 Laurent Tissot, „Storia del turismo e storia economica: considerazioni metodologiche ed epistemologiche.“Tourismus und
Entwicklung im Alpenraum, 18.–20.Jh:Beiträge des ständigen Seminars zur Wirtschafts - und Unternehmensgeschichte in den
Alpen in Neuzeit und Gegenwart, Turismo e sviluppo in area alpina secoli, XVIII–XX: atti del seminario permanente sulla storia
dell’ economia e dell’ imprenditorialita nelle Alpi in eta moderna e contemporanea, uredili Andrea Leonardi i Hans Heiss, Vol.
1:23–41. Tourism & museum : Studienreihe des Touriseum; Tourism & Museum : collana del Touriseum. (Innsbruck:Studien,
2003).
2 Za ranije statističke podatke, njihovu cjelovitost i vjerodostojnost važna je i Petra Kavrečič. „Zgodovina turizma v Avstrijskem
Primorju (1819–1914). Kopališki zdraviliški, jamski in gorski turizem“, (Kopar:Sveučilište u Primorskoj, Fakultet za humanističke
studije, 2014), 13.
3 Treba naglasiti da se za građu povezanu s Opatijom potrebno koristiti ustanovama koje formalno pripadaju Primorsko-goranskoj
županiji, bez obzira na njihovu lokaciju u geografskom smislu.
4 Darko Darovec, Kratka zgodovina Istre. (Kopar: Izdavač Annales, 2008).
5 Nedatirano; osobni fond Tomija Brezovca.
6 Nedatirano; osobni fond Tomija Brezovca.
7 „Povprečne letne in mesečne temperature zraka (°C) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. „Narodni odbor kotara Pula“.
Arhinet-arhivski informacijski sustav, pristupljeno 22. studenoga 2014. http://arhinet.arhiv.hr/details.aspx?ItemId=3_2374
8 „Skupne letne in mesečne padavine (mm) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. „Skupne letne in mesečne padavine
(mm) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. Statistički ured Republike Slovenije, pristupljeno 22. studenoga 2014. http://
pxweb.stat.si/pxweb/ Dialog/var val.asp?ma=0156102S&ti=&path=../ Database/Okolje/01_ozemlje_ podnebje/10_01561_ podneb -
ni_kazalniki/&lang=2
9 Fotografsko gradivo dostupno je na web-stranici piranskih vatrogasaca http://www.gasilci-piran.si/intervencije/91-narasla-reka-
dragonja.html.
10 Osobni fond Tanje Planinc. Snimljeno 21. srpnja 2011.
11 „Kiše opet izazvale poplave u Puli“. Grad Pula, 16. kolovoza 2014. http://www.gradpula.com/vijesti/kise-opet-izazvale-popla-
ve-u-puli/.
12 Darovec, Kratka zgodovina Istre.
13 Kay Fröhlich, Werner Meisinger, i Rudolf Novak, Café Central: Wiener Genusskultur Einst und Jetzt, Auflage: 2., Aufl. (Wien:
Palais Events Veranstaltungen, 2013).
14 „ R. D. 18 gennaio 1923, n. 53, che istituisce la provincia dell’Istria con capoluogo Pola“. Gazzetta Ufficiale del Regno, 24. januar
1923.
15 „R. D. L. 22 febbraio 1924, n. 213 - Istituzione della provincia del Carnaro con capoluogo Fiume“. Gazzetta Ufficiale del Regno,
23. februar 1924.
16 „R. D. L. 4 ottobre 1928, n. 2370 Aggregazione dei comuni di Castelnuovo d’Istria e Matteria alla provincia del Carnaro“.
Gazzetta Ufficiale del Regno, 07. november 1928.
17 Hugo Gerard Ströhl, Oesterreichisch-ungarische Wappenrolle. Reprint der Ausgabe von 1900 als Anhang die Staatswappen bis
1918. (Schleinbach: Winkler-Hermaden, 2010).
18 Darovec, Kratka zgodovina Istre, 215.
19 „Araldica Istriana“. Arupinum, pristupljeno 22. studenog 2014.
20 Mikuž, Metod, „Vprašanje Julijske krajine in Trsta 1947 ̶ 1954. Predavanje na zborovanju slovenskih zgodovinarjev oktobra
1974 v Piranu“, Zgodovinski časopis, XXIX, 1–2, 1975, 3–44; Borut, Bohte in Mirjam Škrk, Pariška mirovna pogodba. Integralno
prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, podpisane v Parizu 10. februarja 1947 in faksimilni kartografski prikaz pogodbeno
41
1 Laurent Tissot, „Storia del turismo e storia economica: considerazioni metodologiche ed epistemologiche.“Tourismus und
Entwicklung im Alpenraum, 18.–20.Jh:Beiträge des ständigen Seminars zur Wirtschafts - und Unternehmensgeschichte in den
Alpen in Neuzeit und Gegenwart, Turismo e sviluppo in area alpina secoli, XVIII–XX: atti del seminario permanente sulla storia
dell’ economia e dell’ imprenditorialita nelle Alpi in eta moderna e contemporanea, uredili Andrea Leonardi i Hans Heiss, Vol.
1:23–41. Tourism & museum : Studienreihe des Touriseum; Tourism & Museum : collana del Touriseum. (Innsbruck:Studien,
2003).
2 Za ranije statističke podatke, njihovu cjelovitost i vjerodostojnost važna je i Petra Kavrečič. „Zgodovina turizma v Avstrijskem
Primorju (1819–1914). Kopališki zdraviliški, jamski in gorski turizem“, (Kopar:Sveučilište u Primorskoj, Fakultet za humanističke
studije, 2014), 13.
3 Treba naglasiti da se za građu povezanu s Opatijom potrebno koristiti ustanovama koje formalno pripadaju Primorsko-goranskoj
županiji, bez obzira na njihovu lokaciju u geografskom smislu.
4 Darko Darovec, Kratka zgodovina Istre. (Kopar: Izdavač Annales, 2008).
5 Nedatirano; osobni fond Tomija Brezovca.
6 Nedatirano; osobni fond Tomija Brezovca.
7 „Povprečne letne in mesečne temperature zraka (°C) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. „Narodni odbor kotara Pula“.
Arhinet-arhivski informacijski sustav, pristupljeno 22. studenoga 2014. http://arhinet.arhiv.hr/details.aspx?ItemId=3_2374
8 „Skupne letne in mesečne padavine (mm) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. „Skupne letne in mesečne padavine
(mm) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. Statistički ured Republike Slovenije, pristupljeno 22. studenoga 2014. http://
pxweb.stat.si/pxweb/ Dialog/var val.asp?ma=0156102S&ti=&path=../ Database/Okolje/01_ozemlje_ podnebje/10_01561_ podneb -
ni_kazalniki/&lang=2
9 Fotografsko gradivo dostupno je na web-stranici piranskih vatrogasaca http://www.gasilci-piran.si/intervencije/91-narasla-reka-
dragonja.html.
10 Osobni fond Tanje Planinc. Snimljeno 21. srpnja 2011.
11 „Kiše opet izazvale poplave u Puli“. Grad Pula, 16. kolovoza 2014. http://www.gradpula.com/vijesti/kise-opet-izazvale-popla-
ve-u-puli/.
12 Darovec, Kratka zgodovina Istre.
13 Kay Fröhlich, Werner Meisinger, i Rudolf Novak, Café Central: Wiener Genusskultur Einst und Jetzt, Auflage: 2., Aufl. (Wien:
Palais Events Veranstaltungen, 2013).
14 „ R. D. 18 gennaio 1923, n. 53, che istituisce la provincia dell’Istria con capoluogo Pola“. Gazzetta Ufficiale del Regno, 24. januar
1923.
15 „R. D. L. 22 febbraio 1924, n. 213 - Istituzione della provincia del Carnaro con capoluogo Fiume“. Gazzetta Ufficiale del Regno,
23. februar 1924.
16 „R. D. L. 4 ottobre 1928, n. 2370 Aggregazione dei comuni di Castelnuovo d’Istria e Matteria alla provincia del Carnaro“.
Gazzetta Ufficiale del Regno, 07. november 1928.
17 Hugo Gerard Ströhl, Oesterreichisch-ungarische Wappenrolle. Reprint der Ausgabe von 1900 als Anhang die Staatswappen bis
1918. (Schleinbach: Winkler-Hermaden, 2010).
18 Darovec, Kratka zgodovina Istre, 215.
19 „Araldica Istriana“. Arupinum, pristupljeno 22. studenog 2014.
20 Mikuž, Metod, „Vprašanje Julijske krajine in Trsta 1947 ̶ 1954. Predavanje na zborovanju slovenskih zgodovinarjev oktobra
1974 v Piranu“, Zgodovinski časopis, XXIX, 1–2, 1975, 3–44; Borut, Bohte in Mirjam Škrk, Pariška mirovna pogodba. Integralno
prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, podpisane v Parizu 10. februarja 1947 in faksimilni kartografski prikaz pogodbeno
41
