Page 38 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 38
mbe
1 Laurent Tissot, „Storia del turismo e storia economica: considerazioni metodologiche ed epistemologiche.“ Tourismus und Ent-
wicklung im Alpenraum, 18.-20. Jh: Beiträge des ständigen Seminars zur Wirtschafts - und Unternehmensgeschichte in den Alpen
in Neuzeit und Gegenwart, Turismo e sviluppo in area alpina secoli, XVIII-XX: atti del seminario permanente sulla storia dell'
economia e dell' imprenditorialita nelle Alpi in eta moderna e contemporanea, uredil Andrea Leonardi in Hans Heiss, Vol. 1:23–41.
Tourism & museum : Studienreihe des Touriseum; Tourism & Museum : collana del Touriseum. (Innsbruck: Studien, 2003).
2 Do preteklih statističnih podatkov, njihove celovitosti in verodostojnosti je kritična tudi Kavrečičeva, Petra Kavrečič. „Zgodovina
turizma v Avstrijskem Primorju (1819–1914). Kopališki zdraviliški, jamski in gorski turizem“, (Koper: Univerza na Primorskem,
Fakulteta za humanistične študije, 2014), 13.
3 Naj samo izpostavimo, da je za gradiva, povezana z Opatijo treba koristiti ustanove, ki formalno spadajo v Primorsko-Goransko
županijo, ne glede na njihovo lokacijo v geografskem smislu.
4 Darko Darovec, Kratka zgodovina Istre. (Koper: Založba Annales, 2008).
5 Nedatirano; osebni fond Tomija Brezovca.
6 Nedatirano; osebni fond Tomija Brezovca.
7 „Povprečne letne in mesečne temperature zraka (°C) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. „Narodni odbor kotara Pula“.
Arhinet-arhivski informacijski sustav, dostopano 22. november 2014. http://arhinet.arhiv.hr/details.aspx?ItemId=3_2374
8 „Skupne letne in mesečne padavine (mm) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. „Skupne letne in mesečne padavine (mm)
po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. Statistični urad Republike Slovenije, dostopano 22. november 2014.
htt p://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/var val.asp?ma=0156102S&ti=&path=../Database/Okolje/01_ozemlje_ podnebje/10_01561_ pod-
nebni_kazalniki/&lang=2.
9 Slikovno gradivo je dostopno na spletni strani piranskih gasilcev http://www.gasilci-piran.si/intervencije/91-narasla-reka-drago-
nja.html.
10 Osebni fond Tanje Planinc. Posnetek je bil narejen 21. julija 2011.
11 „Kiše opet izazvale poplave u Puli“. Grad Pula, 16. avgust 2014. http://www.gradpula.com/vijesti/kise-opet-izazvale-poplave-
-u-puli/.
12 Darovec, Kratka zgodovina Istre.
13 Kay Fröhlich, Werner Meisinger, in Rudolf Novak, Café Central: Wiener Genusskultur Einst und Jetzt, Auflage: 2., Aufl. (Wien:
Palais Events Veranstaltungen, 2013).
14 „ R. D. 18 gennaio 1923, n. 53, che istituisce la provincia dell’Istria con capoluogo Pola“. Gazzetta Ufficiale del Regno, 24. januar
1923.
15 „R. D. L. 22 febbraio 1924, n. 213 - Istituzione della provincia del Carnaro con capoluogo Fiume“. Gazzetta Ufficiale del Regno,
23. februar 1924.
16 „R. D. L. 4 ottobre 1928, n. 2370 Aggregazione dei comuni di Castelnuovo d’Istria e Matteria alla provincia del Carnaro“.
Gazzetta Ufficiale del Regno, 07. november 1928.
17 Hugo Gerard Ströhl, Oesterreichisch-ungarische Wappenrolle. Reprint der Ausgabe von 1900 als Anhang die Staatswappen bis
1918. (Schleinbach: Winkler-Hermaden, 2010).
18 Darovec, Kratka zgodovina Istre, 215.
19 „Araldica Istriana“. Arupinum, dostopano 22. november 2014. http://arupino.xoom.it/simboli.html
20 Mikuž, Metod, „Vprašanje Julijske krajine in Trsta 1947 ̶ 1954. Predavanje na zborovanju slovenskih zgodovinarjev oktobra
1974 v Piranu“, Zgodovinski časopis, XXIX, 1-2, 1975, 3 - 44; Borut, Bohte in Mirjam Škrk, Pariška mirovna pogodba. Integralno
prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, podpisane v Parizu 10. februarja 1947 in faksimilni kartografski prikaz pogodbeno
določenih mej med Italijo, FLRJ in STO. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 1997; Mozetič, Blaž, „Slovensko-italijanska
38
1 Laurent Tissot, „Storia del turismo e storia economica: considerazioni metodologiche ed epistemologiche.“ Tourismus und Ent-
wicklung im Alpenraum, 18.-20. Jh: Beiträge des ständigen Seminars zur Wirtschafts - und Unternehmensgeschichte in den Alpen
in Neuzeit und Gegenwart, Turismo e sviluppo in area alpina secoli, XVIII-XX: atti del seminario permanente sulla storia dell'
economia e dell' imprenditorialita nelle Alpi in eta moderna e contemporanea, uredil Andrea Leonardi in Hans Heiss, Vol. 1:23–41.
Tourism & museum : Studienreihe des Touriseum; Tourism & Museum : collana del Touriseum. (Innsbruck: Studien, 2003).
2 Do preteklih statističnih podatkov, njihove celovitosti in verodostojnosti je kritična tudi Kavrečičeva, Petra Kavrečič. „Zgodovina
turizma v Avstrijskem Primorju (1819–1914). Kopališki zdraviliški, jamski in gorski turizem“, (Koper: Univerza na Primorskem,
Fakulteta za humanistične študije, 2014), 13.
3 Naj samo izpostavimo, da je za gradiva, povezana z Opatijo treba koristiti ustanove, ki formalno spadajo v Primorsko-Goransko
županijo, ne glede na njihovo lokacijo v geografskem smislu.
4 Darko Darovec, Kratka zgodovina Istre. (Koper: Založba Annales, 2008).
5 Nedatirano; osebni fond Tomija Brezovca.
6 Nedatirano; osebni fond Tomija Brezovca.
7 „Povprečne letne in mesečne temperature zraka (°C) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. „Narodni odbor kotara Pula“.
Arhinet-arhivski informacijski sustav, dostopano 22. november 2014. http://arhinet.arhiv.hr/details.aspx?ItemId=3_2374
8 „Skupne letne in mesečne padavine (mm) po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. „Skupne letne in mesečne padavine (mm)
po meteoroloških postajah, Slovenija, letno“. Statistični urad Republike Slovenije, dostopano 22. november 2014.
htt p://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/var val.asp?ma=0156102S&ti=&path=../Database/Okolje/01_ozemlje_ podnebje/10_01561_ pod-
nebni_kazalniki/&lang=2.
9 Slikovno gradivo je dostopno na spletni strani piranskih gasilcev http://www.gasilci-piran.si/intervencije/91-narasla-reka-drago-
nja.html.
10 Osebni fond Tanje Planinc. Posnetek je bil narejen 21. julija 2011.
11 „Kiše opet izazvale poplave u Puli“. Grad Pula, 16. avgust 2014. http://www.gradpula.com/vijesti/kise-opet-izazvale-poplave-
-u-puli/.
12 Darovec, Kratka zgodovina Istre.
13 Kay Fröhlich, Werner Meisinger, in Rudolf Novak, Café Central: Wiener Genusskultur Einst und Jetzt, Auflage: 2., Aufl. (Wien:
Palais Events Veranstaltungen, 2013).
14 „ R. D. 18 gennaio 1923, n. 53, che istituisce la provincia dell’Istria con capoluogo Pola“. Gazzetta Ufficiale del Regno, 24. januar
1923.
15 „R. D. L. 22 febbraio 1924, n. 213 - Istituzione della provincia del Carnaro con capoluogo Fiume“. Gazzetta Ufficiale del Regno,
23. februar 1924.
16 „R. D. L. 4 ottobre 1928, n. 2370 Aggregazione dei comuni di Castelnuovo d’Istria e Matteria alla provincia del Carnaro“.
Gazzetta Ufficiale del Regno, 07. november 1928.
17 Hugo Gerard Ströhl, Oesterreichisch-ungarische Wappenrolle. Reprint der Ausgabe von 1900 als Anhang die Staatswappen bis
1918. (Schleinbach: Winkler-Hermaden, 2010).
18 Darovec, Kratka zgodovina Istre, 215.
19 „Araldica Istriana“. Arupinum, dostopano 22. november 2014. http://arupino.xoom.it/simboli.html
20 Mikuž, Metod, „Vprašanje Julijske krajine in Trsta 1947 ̶ 1954. Predavanje na zborovanju slovenskih zgodovinarjev oktobra
1974 v Piranu“, Zgodovinski časopis, XXIX, 1-2, 1975, 3 - 44; Borut, Bohte in Mirjam Škrk, Pariška mirovna pogodba. Integralno
prevodno besedilo Mirovne pogodbe z Italijo, podpisane v Parizu 10. februarja 1947 in faksimilni kartografski prikaz pogodbeno
določenih mej med Italijo, FLRJ in STO. Ljubljana: Ministrstvo za zunanje zadeve RS, 1997; Mozetič, Blaž, „Slovensko-italijanska
38
