Page 84 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 84
mbe
1 Matej Muženič, „Šagre in ljudski prazniki v severni Istri od 16. do 19. stoletja“ V Istrski praznik : preteklost, sedanjost, avten-
tičnost. Šagre in ljudski prazniki v severni Istri, uredil Aleksander Panjek (Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-razisko-
valno središče, Univerzitetna založba Annales, 2012), 29–30.
2 Več o tem v Kavrečič, „Pričevalci preteklosti avanturisti in drugi popotniki na Krasu in v Istri pred modernim turizmom“, Acta
Histriae 19, 4 (2011), 683-702.
3 Ivan Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera (Opatija: Otokar Kerševani, 1987), 35.
4 Več o tem še v Vinko Antić, „Pomorstvo i naš turizam“. V Pomorski zbornik. Povodom 20-godišnjice dana mornarice i pomor-
stva Jugoslavije 1942 – 1962 (Zadar: Institut za historijske i ekonomske nauke, 1962), 987–1058.
5 Več o tem v Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 38, 47.
6 Muženič, „Šagre in ljudski prazniki v severni Istri od 16. do 19. stoletja“, 36–37.
7 Čeprav je bilo obiskovanje zalednih krajev lahko zelo romantično, pa se je vseeno pojavljalo vprašanje varnosti potovanja, Marina
Bressan, ur. Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-1915. (Mariano del Friuli: Edizioni della Laguna, 2011).
8 Ugo Contento, Pirano: i bagni d’acqua madre e quelli di spiaggia (Pirano: Direzione dello Stabilimento Balneare, 1892); Andrej
Gabršček, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in koledar za navadno leto 1902. Let. 8 (Gorica: Goriška tiskarna, 1902);
Benesch, Verkehrsbuch österreichischer Eisenbahnen: 6. Krain und Küstenland (Wien V: Verlag von Christoph Reisser’s Söhne,
1910), 65.
9 Mitja Lamut, Parniki Jadrana na razglednicah. Posebna izdanja. (Zagreb: V. B. Z., 2013), 5–6; Antić, „Pomorstvo i naš turizam“,
988.
10 Antić sicer trdi, da je Avstrija zaostajala z razvojem parnikov, Antić, „Pomorstvo i naš turizam“, 993.
11 „Costa occidentale dell’Istria“, I’Istria. 07. marec 1846 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96HUQMLE, 45; Bla-
žević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 42; Marina Bressan, ur., „Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-
1915“, 19.
12 Fabiani, Rossella.„‚Davanti ai nostri occhi si susseguiva un bell paesaggio dietro l’altro‘. Massimiliano d’Asburgo viaggiatore“.
V Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-1915, uredila Marina Bressan, (Mariano del Friuli: Edizioni della
Laguna, 2011), 72–74.
13Alja Brglez idr., Portorož. Zgodovina turizma in Hotela Palace (Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2005), 18; Petra
Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem. Prometne povezave kot dejavnik turističnega razvoja na primeru Postojne in
Portoroža do prve svetovne vojne“ Annales. Series historia et sociologia 17, 2 (2007), 327; Petra Kavrečič, „Biseri avstrijske
riviere: Opatija, Gradež, Portorož. Začetki modernega turizma na severnem Jadranu“, Kronika 57 (2009), 119; Blažević, Povijest
turizma Istre i Kvarnera, 94, 97; Srečko Gombač in Tomi Brezovec, Letala s sidrom. Hidroavioni v Portorožu in okolici (Ljubljana:
Tehniška založba Slovenije, 2007), 44; Antić, „Pomorstvo i naš turizam“, 1008.
14 Radivoj Rehar, „Nastanek in razvoj turizma ob slovenski obali“ V Slovenski pomorski zbornik, ur. France Leben, Srečko Vilhar,
Radivoj Rehar in Emanuel Slavec (Koper: Klub pomorščakov v Kopru, 1962), 171.
15 Lamut, Parniki Jadrana na razglednicah, 25–26.
16 Isto, 11–15, 50, 54, 133; Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem«, 326.
17 Emil Bayer in Franc Krbalek, ur. Almanach der Oesterreichischen Riviera 1908 - 1909, (Laibach: Im Selbstverlage der Verfas-
ser, 1909), 38.
18 Več o tem v Vladimir Medvešček, „Razvoj potniške obalne plovbe ob vzhodnem Jadranu“ V Slovenski pomorski zbornik,
uredili France Leben idr. (Koper: Klub pomorščakov v Kopru, 1962), 139–51
in Lamut, Parniki Jadrana na razglednicah.
84
1 Matej Muženič, „Šagre in ljudski prazniki v severni Istri od 16. do 19. stoletja“ V Istrski praznik : preteklost, sedanjost, avten-
tičnost. Šagre in ljudski prazniki v severni Istri, uredil Aleksander Panjek (Koper: Univerza na Primorskem, Znanstveno-razisko-
valno središče, Univerzitetna založba Annales, 2012), 29–30.
2 Več o tem v Kavrečič, „Pričevalci preteklosti avanturisti in drugi popotniki na Krasu in v Istri pred modernim turizmom“, Acta
Histriae 19, 4 (2011), 683-702.
3 Ivan Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera (Opatija: Otokar Kerševani, 1987), 35.
4 Več o tem še v Vinko Antić, „Pomorstvo i naš turizam“. V Pomorski zbornik. Povodom 20-godišnjice dana mornarice i pomor-
stva Jugoslavije 1942 – 1962 (Zadar: Institut za historijske i ekonomske nauke, 1962), 987–1058.
5 Več o tem v Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 38, 47.
6 Muženič, „Šagre in ljudski prazniki v severni Istri od 16. do 19. stoletja“, 36–37.
7 Čeprav je bilo obiskovanje zalednih krajev lahko zelo romantično, pa se je vseeno pojavljalo vprašanje varnosti potovanja, Marina
Bressan, ur. Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-1915. (Mariano del Friuli: Edizioni della Laguna, 2011).
8 Ugo Contento, Pirano: i bagni d’acqua madre e quelli di spiaggia (Pirano: Direzione dello Stabilimento Balneare, 1892); Andrej
Gabršček, Ročni kažipot po Goriškem, Trstu in Istri in koledar za navadno leto 1902. Let. 8 (Gorica: Goriška tiskarna, 1902);
Benesch, Verkehrsbuch österreichischer Eisenbahnen: 6. Krain und Küstenland (Wien V: Verlag von Christoph Reisser’s Söhne,
1910), 65.
9 Mitja Lamut, Parniki Jadrana na razglednicah. Posebna izdanja. (Zagreb: V. B. Z., 2013), 5–6; Antić, „Pomorstvo i naš turizam“,
988.
10 Antić sicer trdi, da je Avstrija zaostajala z razvojem parnikov, Antić, „Pomorstvo i naš turizam“, 993.
11 „Costa occidentale dell’Istria“, I’Istria. 07. marec 1846 http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-96HUQMLE, 45; Bla-
žević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 42; Marina Bressan, ur., „Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-
1915“, 19.
12 Fabiani, Rossella.„‚Davanti ai nostri occhi si susseguiva un bell paesaggio dietro l’altro‘. Massimiliano d’Asburgo viaggiatore“.
V Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-1915, uredila Marina Bressan, (Mariano del Friuli: Edizioni della
Laguna, 2011), 72–74.
13Alja Brglez idr., Portorož. Zgodovina turizma in Hotela Palace (Ljubljana: Inštitut za civilizacijo in kulturo, 2005), 18; Petra
Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem. Prometne povezave kot dejavnik turističnega razvoja na primeru Postojne in
Portoroža do prve svetovne vojne“ Annales. Series historia et sociologia 17, 2 (2007), 327; Petra Kavrečič, „Biseri avstrijske
riviere: Opatija, Gradež, Portorož. Začetki modernega turizma na severnem Jadranu“, Kronika 57 (2009), 119; Blažević, Povijest
turizma Istre i Kvarnera, 94, 97; Srečko Gombač in Tomi Brezovec, Letala s sidrom. Hidroavioni v Portorožu in okolici (Ljubljana:
Tehniška založba Slovenije, 2007), 44; Antić, „Pomorstvo i naš turizam“, 1008.
14 Radivoj Rehar, „Nastanek in razvoj turizma ob slovenski obali“ V Slovenski pomorski zbornik, ur. France Leben, Srečko Vilhar,
Radivoj Rehar in Emanuel Slavec (Koper: Klub pomorščakov v Kopru, 1962), 171.
15 Lamut, Parniki Jadrana na razglednicah, 25–26.
16 Isto, 11–15, 50, 54, 133; Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem«, 326.
17 Emil Bayer in Franc Krbalek, ur. Almanach der Oesterreichischen Riviera 1908 - 1909, (Laibach: Im Selbstverlage der Verfas-
ser, 1909), 38.
18 Več o tem v Vladimir Medvešček, „Razvoj potniške obalne plovbe ob vzhodnem Jadranu“ V Slovenski pomorski zbornik,
uredili France Leben idr. (Koper: Klub pomorščakov v Kopru, 1962), 139–51
in Lamut, Parniki Jadrana na razglednicah.
84
