Page 94 - Šuligoj, Metod, ur., 2015. Retrospektiva turizma Istre. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 94
Benesch, Verkehrsbuch österreichischer Eisenbahnen:6.Krain und Küstenland, 65; „Trieste e l’Istria.“, 49–52.
22 Benesch, Verkehrsbuch österreichischer Eisenbahnen, 6.Krain und Küstenland, 66; Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Pri-
morskem“.
23 Gita alla volta di Portorose“. Egida, Giornale commerciale, industriale, agricolo e politico. 17. julij 1904. Prijevozi su se
oglašavali u lokalnim novinama, na primjer Egida, Giornale commerciale, industriale, agricolo e politico iz 1904. godine, „Nuova
Societa Citt.Di Navigazione a Vapore fra Capodistria-Trieste“. Egida, Giornale commerciale, industriale, agricolo e politico. 10.
julij 1904. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IKT212CE.
24 Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 47, 49. Upravo su tamo navedeni i primjeri ostalih izleta koji su organizirani na
prijelazu stoljeća.
25 Omnibusom se od 1912. godine nadalje moglo voziti 25 putnika, za koje je bilo rezervirano 15 sjedećih i 10 stajaćih mjesta.
Vožnja bio bila spora in neudobna, s obzirom na to da se odvijala neasfaltiranom cestom, Kavrečič, „Parni stroj in turizem na
Primorskem“, 324.
26 Više o tome u Contento, Pirano: i bagni d’acqua madre e quelli di spiaggia.; Illustrierter Führer durch Dalmatien (Wien,
Leipzig:A. Hartleben’s Verlag, 1912), 28–30; „Die Oesterreichiche Riviera. Hotel und Pensions liste der Kurorte der Ost Riviera,
Herausgegeben vom landersverband fur fremdenverkehr im ost kustelande sitz Abbazia 1912/1913“.(Wien:Kunstdruckerei Freisch,
april 1912., 64–65:.Nosač je za transport prtljage u gradu uzimao 40 centa, do Portoroža 1,20 kruna. Transport kovčega od mola do
Tartinijeva trga stajao je: za maleni komad 60 centa, za veliki ili dva malena 80; kolima:1 komad 90 centa, dva komada 1 krunu, za
tri komada 1,50, „Trieste e l’Istria.“, 50–51.
27 Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 52.
28 Benesch, Verkehrsbuch österreichischer Eisenbahnen:6.Krain und Küstenland, 66.
29 Poznato je da je 1912. godine za organizaciju događanja u Izoli bilo zaduženo Društvo za javna događanja (tal. Società per i
pubblici divertimenti), „Trieste e l’Istria.“, 49.
30 Isto, 49–52; Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 170.
31 „Povijest Parenzane“ Parenzana, Put zdravlja i prijateljstva, dostopano 24. julij 2014. http://www.parenzana.net/hr/povijest_pa-
renzane.; Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem. “, 324.
32 Vidi i Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem“.
33 Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 44–45; Ivo Pavlič, „Promet in turizem“ Turistični vestnik, 09. oktober 1955.
34 „Trieste e l’Istria.“, 21, 52; Baxa, Führer durch Portorose, mit Situationsplan und zahlreichen Abbildungen (Trieste:Buch- und
Kunstdruckerei L. Herrmanstoreer, 1914.), 21.
35 „Die Oesterreichiche Riviera. Hotel und Pensions liste der Kurorte der Ost Riviera, Herausgegeben vom landersverband fur
fremdenverkehr im ost kustelande sitz Abbazia 1912/1913“, 88; Baxa, Führer durch Portorose , 19–20.
36 Furlani, Fürer durch Pirano und Portorose.(Trieste, Capodistria:Gius.Stokel & Debarba – Trieste. Tip. Carlo Priora – Capo-
distria, 1910).
37 Führer durch Portorose, 14–19, 21, 22, 31–32.
38 Radno vrijeme radnim danom: od 9:00 do 12:00 i od 15:00 do 17:00 sati. Vidi i Gombač in Brezovec, Letala s sidrom. Hidroa-
vioni v Portorožu in okolici; Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera.
39 Karl Baedeker, Südbaiern, Tirol und Salzburg, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland. Handbuch für Reisende.17.Aufl
Leipzig: Karl Baedeker, 1876. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTAFZYCJ; Marina Bressan, Signori, si parte! Come
viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-1915. V Marina Bressan, ur. Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-
1915 i Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem.
40 Brglez idr., Portorož. Zgodovina turizma in Hotela Palace., 22–23; Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem. “, 328;
94
22 Benesch, Verkehrsbuch österreichischer Eisenbahnen, 6.Krain und Küstenland, 66; Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Pri-
morskem“.
23 Gita alla volta di Portorose“. Egida, Giornale commerciale, industriale, agricolo e politico. 17. julij 1904. Prijevozi su se
oglašavali u lokalnim novinama, na primjer Egida, Giornale commerciale, industriale, agricolo e politico iz 1904. godine, „Nuova
Societa Citt.Di Navigazione a Vapore fra Capodistria-Trieste“. Egida, Giornale commerciale, industriale, agricolo e politico. 10.
julij 1904. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-IKT212CE.
24 Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 47, 49. Upravo su tamo navedeni i primjeri ostalih izleta koji su organizirani na
prijelazu stoljeća.
25 Omnibusom se od 1912. godine nadalje moglo voziti 25 putnika, za koje je bilo rezervirano 15 sjedećih i 10 stajaćih mjesta.
Vožnja bio bila spora in neudobna, s obzirom na to da se odvijala neasfaltiranom cestom, Kavrečič, „Parni stroj in turizem na
Primorskem“, 324.
26 Više o tome u Contento, Pirano: i bagni d’acqua madre e quelli di spiaggia.; Illustrierter Führer durch Dalmatien (Wien,
Leipzig:A. Hartleben’s Verlag, 1912), 28–30; „Die Oesterreichiche Riviera. Hotel und Pensions liste der Kurorte der Ost Riviera,
Herausgegeben vom landersverband fur fremdenverkehr im ost kustelande sitz Abbazia 1912/1913“.(Wien:Kunstdruckerei Freisch,
april 1912., 64–65:.Nosač je za transport prtljage u gradu uzimao 40 centa, do Portoroža 1,20 kruna. Transport kovčega od mola do
Tartinijeva trga stajao je: za maleni komad 60 centa, za veliki ili dva malena 80; kolima:1 komad 90 centa, dva komada 1 krunu, za
tri komada 1,50, „Trieste e l’Istria.“, 50–51.
27 Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 52.
28 Benesch, Verkehrsbuch österreichischer Eisenbahnen:6.Krain und Küstenland, 66.
29 Poznato je da je 1912. godine za organizaciju događanja u Izoli bilo zaduženo Društvo za javna događanja (tal. Società per i
pubblici divertimenti), „Trieste e l’Istria.“, 49.
30 Isto, 49–52; Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 170.
31 „Povijest Parenzane“ Parenzana, Put zdravlja i prijateljstva, dostopano 24. julij 2014. http://www.parenzana.net/hr/povijest_pa-
renzane.; Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem. “, 324.
32 Vidi i Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem“.
33 Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera, 44–45; Ivo Pavlič, „Promet in turizem“ Turistični vestnik, 09. oktober 1955.
34 „Trieste e l’Istria.“, 21, 52; Baxa, Führer durch Portorose, mit Situationsplan und zahlreichen Abbildungen (Trieste:Buch- und
Kunstdruckerei L. Herrmanstoreer, 1914.), 21.
35 „Die Oesterreichiche Riviera. Hotel und Pensions liste der Kurorte der Ost Riviera, Herausgegeben vom landersverband fur
fremdenverkehr im ost kustelande sitz Abbazia 1912/1913“, 88; Baxa, Führer durch Portorose , 19–20.
36 Furlani, Fürer durch Pirano und Portorose.(Trieste, Capodistria:Gius.Stokel & Debarba – Trieste. Tip. Carlo Priora – Capo-
distria, 1910).
37 Führer durch Portorose, 14–19, 21, 22, 31–32.
38 Radno vrijeme radnim danom: od 9:00 do 12:00 i od 15:00 do 17:00 sati. Vidi i Gombač in Brezovec, Letala s sidrom. Hidroa-
vioni v Portorožu in okolici; Blažević, Povijest turizma Istre i Kvarnera.
39 Karl Baedeker, Südbaiern, Tirol und Salzburg, Steiermark, Kärnten, Krain und Küstenland. Handbuch für Reisende.17.Aufl
Leipzig: Karl Baedeker, 1876. http://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:DOC-FTAFZYCJ; Marina Bressan, Signori, si parte! Come
viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-1915. V Marina Bressan, ur. Signori, si parte! Come viaggiavamo nella Mitteleuropa 1815-
1915 i Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem.
40 Brglez idr., Portorož. Zgodovina turizma in Hotela Palace., 22–23; Kavrečič, „Parni stroj in turizem na Primorskem. “, 328;
94
