Page 21 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 21
metodološki principi kvalitativnega raziskovanja
Metodološki principi so značilnosti, ki prispevajo k utemeljenosti, celovi-
tosti, h kompleksnosti in k večstranskosti spoznanj.
Po Creswellu (2002) so glavne značilnosti kvalitativne raziskave naslednje:
- analiza in kodiranje podatkov, pomembnih za opis in razumevan-
je teme,
- interpretacija pomena informacij na osnovi osebne refleksije in
preteklih raziskav,
- zaključno poročilo, ki vključuje razmislek o osebni pristranskosti
in fleksibilni strukturi.
Mesec (1998) pa opiše metodološke principe kvalitativnega raziskovanja
skozi naslednje značilnosti:
1. Raziskava je izvedena v obliki sekvenčne analize (nadaljevanje krogov).
V primerjavi s kvantitativno raziskavo, ki je običajno linearna, ima kvalita-
tivna raziskava spiralni potek: vedno je osnovana na določenih, v naprej
oblikovanih predpostavkah (predrazumevanje). To usmeri k opazovanju
in razumevanju udeleženca v raziskavi, preko katere preverimo predpost-
vake, kar zopet spremeni (pred)razumevanje, tako da se raziskovalec us-
meri k nadaljnemu preučevanju glede na novo vzpostavljeno razumevanje
itd. – kar imenujemo hermenevtični krog. Tako poteka kot vrsta kratkih,
zaporednih raziskovalnih ciklov ali sekvenc, v katerih si sledijo formuliranje
problema oz. hipoteze, zbiranje gradiva in analiza, reformulacija problema
ali formulacija novega problema, ponovno zbiranje gradiva, analiza itd. Vsak
nov krog izboljša razumevanje raziskovane tematike oz. osebe. Hkrati se
lahko ob vrnitvi na že uporabljeno glediščno točko odprejo novi vpogledi,
saj se je tekom raziskave, spoznanja in razumevanja drugih glediščnih točk
izboljšala občutljivost v iskanju novih vidikov razumevanja na že poznana
dejstva in interpretacije. Hermenevtični krog označuje krožen proces ra-
zumevanja in interpretacije, ki vključuje zavedanje, da sta razumevanje ce-
lote in razumevanje delov vedno soodvisni dejavnosti. Z drugimi besedami:
konstrukcija pomena celote ni mogoča brez razumevanja delov in razume-
vanje delov je odvisno od razumevanja celote (Schwandt, 2007).
Moto: »Kadar razumemo bolje, bolje vprašamo.«
2. Pri kvalitativnem raziskovanju uporabljamo različne metode glede na
različne perspektive. Torej je zanj značilno:
- uporaba več metod;
21
Metodološki principi so značilnosti, ki prispevajo k utemeljenosti, celovi-
tosti, h kompleksnosti in k večstranskosti spoznanj.
Po Creswellu (2002) so glavne značilnosti kvalitativne raziskave naslednje:
- analiza in kodiranje podatkov, pomembnih za opis in razumevan-
je teme,
- interpretacija pomena informacij na osnovi osebne refleksije in
preteklih raziskav,
- zaključno poročilo, ki vključuje razmislek o osebni pristranskosti
in fleksibilni strukturi.
Mesec (1998) pa opiše metodološke principe kvalitativnega raziskovanja
skozi naslednje značilnosti:
1. Raziskava je izvedena v obliki sekvenčne analize (nadaljevanje krogov).
V primerjavi s kvantitativno raziskavo, ki je običajno linearna, ima kvalita-
tivna raziskava spiralni potek: vedno je osnovana na določenih, v naprej
oblikovanih predpostavkah (predrazumevanje). To usmeri k opazovanju
in razumevanju udeleženca v raziskavi, preko katere preverimo predpost-
vake, kar zopet spremeni (pred)razumevanje, tako da se raziskovalec us-
meri k nadaljnemu preučevanju glede na novo vzpostavljeno razumevanje
itd. – kar imenujemo hermenevtični krog. Tako poteka kot vrsta kratkih,
zaporednih raziskovalnih ciklov ali sekvenc, v katerih si sledijo formuliranje
problema oz. hipoteze, zbiranje gradiva in analiza, reformulacija problema
ali formulacija novega problema, ponovno zbiranje gradiva, analiza itd. Vsak
nov krog izboljša razumevanje raziskovane tematike oz. osebe. Hkrati se
lahko ob vrnitvi na že uporabljeno glediščno točko odprejo novi vpogledi,
saj se je tekom raziskave, spoznanja in razumevanja drugih glediščnih točk
izboljšala občutljivost v iskanju novih vidikov razumevanja na že poznana
dejstva in interpretacije. Hermenevtični krog označuje krožen proces ra-
zumevanja in interpretacije, ki vključuje zavedanje, da sta razumevanje ce-
lote in razumevanje delov vedno soodvisni dejavnosti. Z drugimi besedami:
konstrukcija pomena celote ni mogoča brez razumevanja delov in razume-
vanje delov je odvisno od razumevanja celote (Schwandt, 2007).
Moto: »Kadar razumemo bolje, bolje vprašamo.«
2. Pri kvalitativnem raziskovanju uporabljamo različne metode glede na
različne perspektive. Torej je zanj značilno:
- uporaba več metod;
21
