Page 22 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 22
osnove kvalitativnega raziskovanja
- več vrst zbiranja podatkov;
- osredotočenost tudi na skrito, tiho znanje (Polanyi, 1967), ki je
lahko zaznano skozi simbole, poezijo, ročne izdelke …, ter ne
zgolj na propozicionalno znanje in ugotovitve;
- v obzir se vzame več vidikov, ne zgolj lastnega: vsak od udeležencev
ima svojo »teorijo« – preučiti (ali vsaj zaznati) poskušamo vse ter
jih tudi vključiti
3. Sodelovanje med raziskovalcem in raziskovancem oz. vključitev razisko-
valca
• V nasprotju z naturalističnimi pristopi se tu raziskovalec ne more
pretvarjati, da ni vključen v raziskavo, da ne vpliva na raziskavo in
da raziskava ne vpliva nanj (zopet: epistemiologija);
• zaradi tega se (običajno) raziskovalec ne izogiba kontaktu z
udeležencem raziskave;
• tega se zaveda ter posledično poskuša čim bolj natančno opisati in
podati refleksijo na soustvarjanje;
• epistemologija netrivialnosti;
• posledica vsega navedenega je, da rezultati raziskave niso končna
resnica, temveč samo točka v spirali (prepletenosti) interpretacij.
Metodološke značilnosti kvantitativnega raziskovanja lahko, z druge per-
spektive, opišemo tudi s pomočjo dveh procesov (Podlesek, 2014):
(i) analitične indukcije, s pomočjo katere poskušamo izdelati us-
trezno hipotezo. Poteka tako, da sprva postavimo okvirno defin-
icijo problema, nato zberemo nekaj primerov, jih preučimo in
postavimo hipotezo. Na osnovi slednje izbremo dodatne prim-
ere, da z njimi preverimo postavljeno hipotezo in jo reformulira-
mo. Ta krog ponavljamo, dokler hipoteza ni tako dobro izdelana,
da ustrezno predstavlja čim več primerov.
(ii) postavljanja teorije na podlagi podatkov. Prvi korak pri tem je zbi-
ranje podatkov, nato postavljanje kategorij, hierarhije kategorij,
iskanje povezave med njimi ter končno postavitev teoretične
sheme in taksonomije.
22
- več vrst zbiranja podatkov;
- osredotočenost tudi na skrito, tiho znanje (Polanyi, 1967), ki je
lahko zaznano skozi simbole, poezijo, ročne izdelke …, ter ne
zgolj na propozicionalno znanje in ugotovitve;
- v obzir se vzame več vidikov, ne zgolj lastnega: vsak od udeležencev
ima svojo »teorijo« – preučiti (ali vsaj zaznati) poskušamo vse ter
jih tudi vključiti
3. Sodelovanje med raziskovalcem in raziskovancem oz. vključitev razisko-
valca
• V nasprotju z naturalističnimi pristopi se tu raziskovalec ne more
pretvarjati, da ni vključen v raziskavo, da ne vpliva na raziskavo in
da raziskava ne vpliva nanj (zopet: epistemiologija);
• zaradi tega se (običajno) raziskovalec ne izogiba kontaktu z
udeležencem raziskave;
• tega se zaveda ter posledično poskuša čim bolj natančno opisati in
podati refleksijo na soustvarjanje;
• epistemologija netrivialnosti;
• posledica vsega navedenega je, da rezultati raziskave niso končna
resnica, temveč samo točka v spirali (prepletenosti) interpretacij.
Metodološke značilnosti kvantitativnega raziskovanja lahko, z druge per-
spektive, opišemo tudi s pomočjo dveh procesov (Podlesek, 2014):
(i) analitične indukcije, s pomočjo katere poskušamo izdelati us-
trezno hipotezo. Poteka tako, da sprva postavimo okvirno defin-
icijo problema, nato zberemo nekaj primerov, jih preučimo in
postavimo hipotezo. Na osnovi slednje izbremo dodatne prim-
ere, da z njimi preverimo postavljeno hipotezo in jo reformulira-
mo. Ta krog ponavljamo, dokler hipoteza ni tako dobro izdelana,
da ustrezno predstavlja čim več primerov.
(ii) postavljanja teorije na podlagi podatkov. Prvi korak pri tem je zbi-
ranje podatkov, nato postavljanje kategorij, hierarhije kategorij,
iskanje povezave med njimi ter končno postavitev teoretične
sheme in taksonomije.
22