Page 30 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 30
osnove kvalitativnega raziskovanja
ženci, s tem, ko ponotranjijo raziskovalno vprašanje, postanejo sorazisko-
valci (co-researchers).
Osnovne značilnosti:
- Ponavljajoči intervjuji (nemogoče je imeti globinsko raziskovanje
samo z enim srečanjem).
- Sogovornika oziroma soraziskovalca poskušamo zainteresira-
ti za zastavljeno raziskovalno vprašanje oz. vprašanja. To seveda
pomeni, da pridejo v poštev samo vprašanja, ki so (vsaj potencial-
no) zanimiva tudi za udeležence in ne le za raziskovalce. Glob-
insko raziskovanje je res »globinsko« le v primeru, ko postane
raziskovalno vprašanje dovolj pomembno udeležencu, da se mu
posveti tudi sam.
- Vsako novo srečanje služi poglabljanu razumevanja raziskovane
teme pri soraziskovalcu oziroma služi poglabljanu v poročilo
soraziskovalca o individualnem samoraziskovanju v obdobju med
intervjujema. To ga razilikuje od klasičnih etnografskih metod,
kjer ponovljen intervju uporabljamo za preverjanje kredibilnos-
ti sogovornika. Pri globinskih intervjujih je spreminjanje odgov-
orov dober znak, še posebej, če kaže na to, da se sogovornik
posveča samoraziskovanju in prihaja do vedno bolj poglobljenih
in natančnih spoznanj.
Raziskovalec ima tako tri naloge:
1. vzbuditi zanimanje za raziskovano temo pri udeležencu,
2. ohranjati fokus na temo skozi intervju in
3. odpirati prostor za udeleženčevo samoraziskovanje.
Tretja funkcija je seveda najpomembnejša. Glavna umetnost globinskega in-
tervjuja je v tem, da smo se sposobni vzdržati mnenj, presojanj in z iskre-
nim zanimanjem damo prostor udeleženčevim poročilom. Raziskovalec se
uri v tem, da postavi svoje znanje in mnenje v oklepaj in s tem zavzame po-
zicijo »ne vem«.
Ravno zaradi tega je globinski intervju zelo podoben fenomenološkemu -
raziskovalec ni več ekspert, ampak je samo tisti, ki omogoči prostor za ek-
spilkacijo (Petitmengin, 2006) neartikuliranih in do zdaj neozaveščenih vse-
bin udeleženca. Poleg tega je ravno raziskovanje doživljajskega polja tisto
področje, kjer je najbolj pomembno, da iz udeležencev naredimo sorazi-
skovalce.
30
ženci, s tem, ko ponotranjijo raziskovalno vprašanje, postanejo sorazisko-
valci (co-researchers).
Osnovne značilnosti:
- Ponavljajoči intervjuji (nemogoče je imeti globinsko raziskovanje
samo z enim srečanjem).
- Sogovornika oziroma soraziskovalca poskušamo zainteresira-
ti za zastavljeno raziskovalno vprašanje oz. vprašanja. To seveda
pomeni, da pridejo v poštev samo vprašanja, ki so (vsaj potencial-
no) zanimiva tudi za udeležence in ne le za raziskovalce. Glob-
insko raziskovanje je res »globinsko« le v primeru, ko postane
raziskovalno vprašanje dovolj pomembno udeležencu, da se mu
posveti tudi sam.
- Vsako novo srečanje služi poglabljanu razumevanja raziskovane
teme pri soraziskovalcu oziroma služi poglabljanu v poročilo
soraziskovalca o individualnem samoraziskovanju v obdobju med
intervjujema. To ga razilikuje od klasičnih etnografskih metod,
kjer ponovljen intervju uporabljamo za preverjanje kredibilnos-
ti sogovornika. Pri globinskih intervjujih je spreminjanje odgov-
orov dober znak, še posebej, če kaže na to, da se sogovornik
posveča samoraziskovanju in prihaja do vedno bolj poglobljenih
in natančnih spoznanj.
Raziskovalec ima tako tri naloge:
1. vzbuditi zanimanje za raziskovano temo pri udeležencu,
2. ohranjati fokus na temo skozi intervju in
3. odpirati prostor za udeleženčevo samoraziskovanje.
Tretja funkcija je seveda najpomembnejša. Glavna umetnost globinskega in-
tervjuja je v tem, da smo se sposobni vzdržati mnenj, presojanj in z iskre-
nim zanimanjem damo prostor udeleženčevim poročilom. Raziskovalec se
uri v tem, da postavi svoje znanje in mnenje v oklepaj in s tem zavzame po-
zicijo »ne vem«.
Ravno zaradi tega je globinski intervju zelo podoben fenomenološkemu -
raziskovalec ni več ekspert, ampak je samo tisti, ki omogoči prostor za ek-
spilkacijo (Petitmengin, 2006) neartikuliranih in do zdaj neozaveščenih vse-
bin udeleženca. Poleg tega je ravno raziskovanje doživljajskega polja tisto
področje, kjer je najbolj pomembno, da iz udeležencev naredimo sorazi-
skovalce.
30