Page 33 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 33
načrtovanje in potek raziskave
- Vzorčenje: Iz množice virov podatkov izberemo vzorec in s tem
omejimo zbiranje podatkov. Izbor strategije vzorčenja je odvisen od vseh
predhodnih korakov, zlasti pa od izbrane raziskovalne teme in raziskoval-
nega vprašanja (Flick, 2009):
o teoretično vzorčenje (postopno, krietriji vzorčenja se razvijajo
tekom raziskave, ob procesih zbiranja in interpretacije podatkov),
o kompleten izbor (vsi pripadniki določene skupine),
o vzorčenje ekstremnih primerov,
o vzorčenje tipičnih primerov,
o vzorčenje maksimalne variacije (samo nekaj primerov, vendar čim
različnejših),
o vorčenje primerov, ki intenzivno odražajo pojav,
o homogeni primeri,
o vzorčenje kritičnih primerov (kadar je odnos primerov povsem
jasen ali kadar so primeri specifično pomembni za funkcioniranje
programa, ki se ga vrednoti)
o vzorčenje občutljivih primerov (za predstavitev pozitivnih zak-
ljučkov v evalvaciji največje učinkovitosti, potem te primere
poskušamo integrirati),
o vzorčenje glede na pripravnostnost (convenience; izbor primer-
ov, do katerih se v danih okoliščinah najlažje pride),
o potrjujoči in nasprotni primeri itd.
Če ne drugače, je pri opisu rezultatov priporočljivo izbrati različne vrste
primerov: tipičen primer (za potrditev domnev), primer za katerega obsta-
ja večja verjetnost, da bomo z njim svojo domnevo ovrgli (saj s tem poka-
žemo tudi na omejitve zaključkov), in izjemen primer. Slednji nam poma-
ga ovrednotiti zaključke, njihovo skladnost o glavnih vzorcih. Izpostavljanje
izjemnih primerov pa nam pomaga tudi prečistiti konstrukte. Za razliko
od statističnga vzorčenja (za kvantitativno raziskovanje), ki omogoča razi-
skovalcu reprezentativno sliko različnih značilnosti populacije, pa teoretič-
no vzorčenje, omogoča reprezentativno sliko različnih vidikov informacij ali
vedenja, ki je porazdeljeno v populaciji.
Kar je pomembno pri izboru strategij vzorčenja, je razmislek, ali nam bo
izbrani vzorec lahko omogočil bogate in pomembne podatke. Odločanje
o vzorčanju vedno niha med ciljem, raziskati čim več izbranega področja
(tj. širino), in med ciljem čim bolj poglobljene analize (tj. globino). Osnovni
33
- Vzorčenje: Iz množice virov podatkov izberemo vzorec in s tem
omejimo zbiranje podatkov. Izbor strategije vzorčenja je odvisen od vseh
predhodnih korakov, zlasti pa od izbrane raziskovalne teme in raziskoval-
nega vprašanja (Flick, 2009):
o teoretično vzorčenje (postopno, krietriji vzorčenja se razvijajo
tekom raziskave, ob procesih zbiranja in interpretacije podatkov),
o kompleten izbor (vsi pripadniki določene skupine),
o vzorčenje ekstremnih primerov,
o vzorčenje tipičnih primerov,
o vzorčenje maksimalne variacije (samo nekaj primerov, vendar čim
različnejših),
o vorčenje primerov, ki intenzivno odražajo pojav,
o homogeni primeri,
o vzorčenje kritičnih primerov (kadar je odnos primerov povsem
jasen ali kadar so primeri specifično pomembni za funkcioniranje
programa, ki se ga vrednoti)
o vzorčenje občutljivih primerov (za predstavitev pozitivnih zak-
ljučkov v evalvaciji največje učinkovitosti, potem te primere
poskušamo integrirati),
o vzorčenje glede na pripravnostnost (convenience; izbor primer-
ov, do katerih se v danih okoliščinah najlažje pride),
o potrjujoči in nasprotni primeri itd.
Če ne drugače, je pri opisu rezultatov priporočljivo izbrati različne vrste
primerov: tipičen primer (za potrditev domnev), primer za katerega obsta-
ja večja verjetnost, da bomo z njim svojo domnevo ovrgli (saj s tem poka-
žemo tudi na omejitve zaključkov), in izjemen primer. Slednji nam poma-
ga ovrednotiti zaključke, njihovo skladnost o glavnih vzorcih. Izpostavljanje
izjemnih primerov pa nam pomaga tudi prečistiti konstrukte. Za razliko
od statističnga vzorčenja (za kvantitativno raziskovanje), ki omogoča razi-
skovalcu reprezentativno sliko različnih značilnosti populacije, pa teoretič-
no vzorčenje, omogoča reprezentativno sliko različnih vidikov informacij ali
vedenja, ki je porazdeljeno v populaciji.
Kar je pomembno pri izboru strategij vzorčenja, je razmislek, ali nam bo
izbrani vzorec lahko omogočil bogate in pomembne podatke. Odločanje
o vzorčanju vedno niha med ciljem, raziskati čim več izbranega področja
(tj. širino), in med ciljem čim bolj poglobljene analize (tj. globino). Osnovni
33