Page 66 - Kordeš, Urban, Maja Smrdu, 2015. Osnove kvalitativnega raziskovanja. Koper: Založba Univerze na Primorskem. Famnit Texbooks, 1.
P. 66
osnove kvalitativnega raziskovanja
Študija primera, kot jo bomo obravnavali tu (in kot je najpogosteje), je ana-
liza primera enega procesa skozi eno zaključeno časovno obdobje (npr.
analiza psihoterapevtskega procesa skozi določeno število seans, primer
procesa socialnega dela, zdravljenja, delovanja neke skupine skozi eno šol.
obodbje itd.). V fenomenomološki študiji primera je analiza doživljajskega
vzorca, ki pa lahko traja tudi samo nekaj minut (npr. 10 minut), vedno ča-
sovno omejena.
Analiza po časovnici nam v prvi vrsti pokaže pogostosti dogodkov in izme-
njavo dogodkov različnih vrst. To je preprosta, a uporabna tehnika za re-
fleksijo dela na primeru. Ugotovitve, do katerih pridemo, same po sebi
niso pretresljive, ko pa posamezne značilnosti razporejanja dogodkov pri-
merjamo in povežemo med seboj ter jih interpretiramo, nam osvetlijo po-
membne značilnosti v razvoju dogajanja pri obravnavi primera (Mesec in
Čačinovič-Vogrinčič, 1998).
Podatki za takšno vrsto analize primera zajemajo vse, kar lahko zberemo o
tem procesu; npr. če preučujemo socialni proces, so podatki vse od dnev-
nikov, etnografskih primerov (fotografije, obleke), dnevnika terapevtov, do
poročila o intervencah, anamneze itd. in to spremljamo glede na čas.
Slika 2. Shematski prikaz spremljanja različnega gradiva v študiji pri-
mera, tekom določenih časovnih enot.
Na sliki 2 pravokotniki predstavljajo zbirko vsega gradiva, različne barve
črt znotraj teh pa različno vrsto gradiva, npr. oranžna – dnevniške zapiske,
modra – poročilo o intervenci itd. Iz te slike vidimo, kako zgoščeno je bilo
dogajanje v določenem časovnem obdobju in katera so bila ta časovna ob-
dobja.
66
Študija primera, kot jo bomo obravnavali tu (in kot je najpogosteje), je ana-
liza primera enega procesa skozi eno zaključeno časovno obdobje (npr.
analiza psihoterapevtskega procesa skozi določeno število seans, primer
procesa socialnega dela, zdravljenja, delovanja neke skupine skozi eno šol.
obodbje itd.). V fenomenomološki študiji primera je analiza doživljajskega
vzorca, ki pa lahko traja tudi samo nekaj minut (npr. 10 minut), vedno ča-
sovno omejena.
Analiza po časovnici nam v prvi vrsti pokaže pogostosti dogodkov in izme-
njavo dogodkov različnih vrst. To je preprosta, a uporabna tehnika za re-
fleksijo dela na primeru. Ugotovitve, do katerih pridemo, same po sebi
niso pretresljive, ko pa posamezne značilnosti razporejanja dogodkov pri-
merjamo in povežemo med seboj ter jih interpretiramo, nam osvetlijo po-
membne značilnosti v razvoju dogajanja pri obravnavi primera (Mesec in
Čačinovič-Vogrinčič, 1998).
Podatki za takšno vrsto analize primera zajemajo vse, kar lahko zberemo o
tem procesu; npr. če preučujemo socialni proces, so podatki vse od dnev-
nikov, etnografskih primerov (fotografije, obleke), dnevnika terapevtov, do
poročila o intervencah, anamneze itd. in to spremljamo glede na čas.
Slika 2. Shematski prikaz spremljanja različnega gradiva v študiji pri-
mera, tekom določenih časovnih enot.
Na sliki 2 pravokotniki predstavljajo zbirko vsega gradiva, različne barve
črt znotraj teh pa različno vrsto gradiva, npr. oranžna – dnevniške zapiske,
modra – poročilo o intervenci itd. Iz te slike vidimo, kako zgoščeno je bilo
dogajanje v določenem časovnem obdobju in katera so bila ta časovna ob-
dobja.
66
