Page 21 - Poštuvan, Vita, Alenka Tančič Grum, 2015. Program NARA – MOČ strokovnjakom skozi čuječnost. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 21
Program NARA - MOČ
O čuječnosti govorimo tedaj, ko prepoznamo težnjo, da bi delovali avtomatično (kot v stanju av-
topilota, brez zavestne pozornosti na misli in vedenje), in se odločimo, da bomo poskusili izstopiti
iz tega in se bolj zavedati vsakega trenutka.
Misli, ki skačejo sem ter tja in se jih včasih niti ne zavedamo, lahko prispevajo k razvoju ali
ponavljanju negativnega vrednotenja situacij ali celo depresivnega razpoloženja. Pozitivne stvari
lahko namreč spregledamo, negativnih pa se ne zavedamo v polnosti in jih zato ne moremo dobro
reševati.
V programu uporabljamo veliko vaj, pri katerih namensko usmerjamo pozornost na različne
stvari (na različne dele telesa, na okušanje, na zvoke …). V prvem srečanju spoznamo Vajo z
rozino in Vajo opazovanja telesa. S preprostimi vajami lahko izkusimo, kako enostavno in hkrati
zahtevno je biti čuječ. V procesu spoznavanja čuječnosti lahko odkrijemo, da je možno imeti dru-
gačen odnos do svojih misli, čustev, zaznav, impulzov in tudi do drugih stvari, kot smo ga imeli
do sedaj. Pristopamo namreč z odprto, radovedno držo (z otroško radovednostjo).
Pri vajah ne gre za to, da jih naredimo uspešno ali neuspešno, pravilno ali nepravilno. Pomembno
je, da začnemo proces in smo polno prisotni pri izvajanju. Pomembno je, da sebe sprejemamo v
raziskovanju, da smo pozorni na to, kaj se nam dogaja. Biti čuječ ne pomeni, da imamo pravila,
kako naj bi bilo prav čutiti ali misliti ... To je izkušnja v danem trenutku in to je vse, kar je bis-
tveno.
19
O čuječnosti govorimo tedaj, ko prepoznamo težnjo, da bi delovali avtomatično (kot v stanju av-
topilota, brez zavestne pozornosti na misli in vedenje), in se odločimo, da bomo poskusili izstopiti
iz tega in se bolj zavedati vsakega trenutka.
Misli, ki skačejo sem ter tja in se jih včasih niti ne zavedamo, lahko prispevajo k razvoju ali
ponavljanju negativnega vrednotenja situacij ali celo depresivnega razpoloženja. Pozitivne stvari
lahko namreč spregledamo, negativnih pa se ne zavedamo v polnosti in jih zato ne moremo dobro
reševati.
V programu uporabljamo veliko vaj, pri katerih namensko usmerjamo pozornost na različne
stvari (na različne dele telesa, na okušanje, na zvoke …). V prvem srečanju spoznamo Vajo z
rozino in Vajo opazovanja telesa. S preprostimi vajami lahko izkusimo, kako enostavno in hkrati
zahtevno je biti čuječ. V procesu spoznavanja čuječnosti lahko odkrijemo, da je možno imeti dru-
gačen odnos do svojih misli, čustev, zaznav, impulzov in tudi do drugih stvari, kot smo ga imeli
do sedaj. Pristopamo namreč z odprto, radovedno držo (z otroško radovednostjo).
Pri vajah ne gre za to, da jih naredimo uspešno ali neuspešno, pravilno ali nepravilno. Pomembno
je, da začnemo proces in smo polno prisotni pri izvajanju. Pomembno je, da sebe sprejemamo v
raziskovanju, da smo pozorni na to, kaj se nam dogaja. Biti čuječ ne pomeni, da imamo pravila,
kako naj bi bilo prav čutiti ali misliti ... To je izkušnja v danem trenutku in to je vse, kar je bis-
tveno.
19
