Page 210 - Ratkajec, Hrvoje. 2015. Industrializacija in prostor. Založba Univerze na Primorskem, Koper.
P. 210
industrializacija in prostor
Poglavitna ugotovitev monografije je, da se je v prostoru severovzho-
dnega Jadrana v procesu industrializacije oblikovala temeljna industrijska
struktura oz. industrijski skelet, ki ga sestavljajo ključne, »manjše« ter ne-
katere »mešane« industrije, ki pa zaradi specifičnosti poteka procesa indu-
strializacije ni prerasla v industrijsko regijo v Pollardovem smislu. Ključne
industrije delujejo kot nosilke procesa industrializacije. Njihov razvoj je tes-
no povezan s formiranjem Trsta kot regionalnega pola rasti, kjer je tudi naj-
večja koncentracija in cirkulacija podjetniškega znanja, izkušenj in kapitala.
»Manjše« ključne industrije in »mešane« industrije so industrije, ki vklju-
čujejo elemente ključnih industrij, vendar so ti manj izraziti, prav tako pa so
te industrije manj koncentrirane v mestih in bolj razpršene v prostoru. »Raz-
pršene« industrije pa so locirane v podeželskem okolju in pri njih je opaziti
tako veliko povezanost z mestnim okoljem kot tudi zelo dinamične lokalne,
nemestne, podjetniške pobude in investicije.
Za obravnavani prostor je torej značilno, da so mesta središča indu-
strijskega razvoja, pri čemer je Trst, kot največji urbani center, deloval kot re-
gionalni pol rasti oz. osrednja točka, okoli katere je gravitiral razvoj ključ-
nih industrij in v prevladujoči meri vseh ostalih industrij. Naslednji zaključek
je, da je velika gospodarska kriza močneje vplivala na proces industrializaci-
je kot prva svetovna vojna. Tako je po vojni še obstajala določena kontinuite-
ta s predvojnim časom, ki se izrazito kaže v delovanju tržaških ekonomskih
(podjetniških) elit v prvem desetletju po vojni, medtem ko čas tridesetih let
pomeni ključen prelom, saj tedaj fašistična politika državno vodenega gospo-
darstva, skupaj s podjetniki in bankami iz »stare« Italije, postane glavni go-
nilni element procesa industrializacije. Podobnosti s slovenskim prostorom
v istem času so v oblikovanju istih industrijskih struktur (ključne industrije,
vloga podjetnikov in bank), največja razlika pa je v prelomu, ki ga predstavlja
prva svetovna vojna, ki je imela večji vpliv na proces industrializacije v sloven-
skem prostoru kot velika gospodarska kriza.
210
Poglavitna ugotovitev monografije je, da se je v prostoru severovzho-
dnega Jadrana v procesu industrializacije oblikovala temeljna industrijska
struktura oz. industrijski skelet, ki ga sestavljajo ključne, »manjše« ter ne-
katere »mešane« industrije, ki pa zaradi specifičnosti poteka procesa indu-
strializacije ni prerasla v industrijsko regijo v Pollardovem smislu. Ključne
industrije delujejo kot nosilke procesa industrializacije. Njihov razvoj je tes-
no povezan s formiranjem Trsta kot regionalnega pola rasti, kjer je tudi naj-
večja koncentracija in cirkulacija podjetniškega znanja, izkušenj in kapitala.
»Manjše« ključne industrije in »mešane« industrije so industrije, ki vklju-
čujejo elemente ključnih industrij, vendar so ti manj izraziti, prav tako pa so
te industrije manj koncentrirane v mestih in bolj razpršene v prostoru. »Raz-
pršene« industrije pa so locirane v podeželskem okolju in pri njih je opaziti
tako veliko povezanost z mestnim okoljem kot tudi zelo dinamične lokalne,
nemestne, podjetniške pobude in investicije.
Za obravnavani prostor je torej značilno, da so mesta središča indu-
strijskega razvoja, pri čemer je Trst, kot največji urbani center, deloval kot re-
gionalni pol rasti oz. osrednja točka, okoli katere je gravitiral razvoj ključ-
nih industrij in v prevladujoči meri vseh ostalih industrij. Naslednji zaključek
je, da je velika gospodarska kriza močneje vplivala na proces industrializaci-
je kot prva svetovna vojna. Tako je po vojni še obstajala določena kontinuite-
ta s predvojnim časom, ki se izrazito kaže v delovanju tržaških ekonomskih
(podjetniških) elit v prvem desetletju po vojni, medtem ko čas tridesetih let
pomeni ključen prelom, saj tedaj fašistična politika državno vodenega gospo-
darstva, skupaj s podjetniki in bankami iz »stare« Italije, postane glavni go-
nilni element procesa industrializacije. Podobnosti s slovenskim prostorom
v istem času so v oblikovanju istih industrijskih struktur (ključne industrije,
vloga podjetnikov in bank), največja razlika pa je v prelomu, ki ga predstavlja
prva svetovna vojna, ki je imela večji vpliv na proces industrializacije v sloven-
skem prostoru kot velika gospodarska kriza.
210
