Page 101 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 101
se po treh letih dejansko dogaja
V sporazumu med Vlado Republike Slovenije in UNESCOM je med drugim zapisano,
da bo IZUM v vlogi UNESCOVEGA centra II. kategorije skrbel za:
• usklajevanje razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in storitev;
• usklajevanje razvoja in uporabo standardov za računalniško podporo za zahteve
vzajemnega bibliografskega sistema in storitev;
• r azvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega
sistema in storitev;
• ugotavljanje usposobljenosti osebja knjižnic za vzajemno katalogizacijo in
sodelovanje z nacionalnimi knjižnicami držav, ki sodelujejo v COBISS.Net;
• načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti
za delovanje sistema;
• upravljanje ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih podatkov z
neposrednim dostopom s soglasjem njihovih ustvarjalcev;
• organizacijo strokovnega usposabljanja in svetovanja na področjih, ki jih pokriva
vzajemni bibliografski sistem;
• usklajevanje informacijskih sistemov za spremljanje raziskovalne dejavnosti v
različnih državah, ki uporabljajo COBISS.Net;
• s odelovanje pri javnih programih za razvoj mreže COBISS.Net kot sredstva za razvoj
družb znanja v regiji;
• n ačrtovanje razvoja in vzdrževanja računalniške in komunikacijske infrastrukture v
izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacijah;
• r aziskovalno, razvojno in svetovalno delo na lastnem delovnem področju.
Jasno se vidi, da gre za naloge, ki jih IZUM v tej regiji že tako ali tako izvaja skladno s svojim
osnovnim poslanstvom. Glede tega se ni prav nič spremenilo. Mi smo sicer pričakovali,
da se bodo naše dejavnosti v ciljni regiji okrepile in da nam bo status UNESCOVEGA
centra II. kategorije utrl kakšno prej težje prehodno pot. Prav tako smo bili prepričani,
da bomo z UNESCOVO pomočjo lažje identificirali razvojne programe v tej regiji in
skupaj z UNESCOM ter njegovimi partnerji tudi sprožili kakšne nove aktivnosti, po
tihem pa smo se tudi nadejali kakšnega konkretnega instrumenta.
Žal se nič takega ni zgodilo. Pravzaprav kar drži ugotovitev, da se nekako pojavljajo komu-
nikacijski zastoji med UNESCOM in nami. Razlog vidim v morda ne povsem dorečenih
postopkih medsebojnega komuniciranja in v našem slabšem poznavanju organizacijskih
99
V sporazumu med Vlado Republike Slovenije in UNESCOM je med drugim zapisano,
da bo IZUM v vlogi UNESCOVEGA centra II. kategorije skrbel za:
• usklajevanje razvoja in delovanja vzajemnega bibliografskega sistema in storitev;
• usklajevanje razvoja in uporabo standardov za računalniško podporo za zahteve
vzajemnega bibliografskega sistema in storitev;
• r azvoj in vzdrževanje programske opreme za potrebe vzajemnega bibliografskega
sistema in storitev;
• ugotavljanje usposobljenosti osebja knjižnic za vzajemno katalogizacijo in
sodelovanje z nacionalnimi knjižnicami držav, ki sodelujejo v COBISS.Net;
• načrtovanje in vzdrževanje skupnih računalniških in komunikacijskih zmogljivosti
za delovanje sistema;
• upravljanje ponudbe podatkovnih zbirk na elektronskih nosilcih podatkov z
neposrednim dostopom s soglasjem njihovih ustvarjalcev;
• organizacijo strokovnega usposabljanja in svetovanja na področjih, ki jih pokriva
vzajemni bibliografski sistem;
• usklajevanje informacijskih sistemov za spremljanje raziskovalne dejavnosti v
različnih državah, ki uporabljajo COBISS.Net;
• s odelovanje pri javnih programih za razvoj mreže COBISS.Net kot sredstva za razvoj
družb znanja v regiji;
• n ačrtovanje razvoja in vzdrževanja računalniške in komunikacijske infrastrukture v
izobraževalnih, raziskovalnih in kulturnih organizacijah;
• r aziskovalno, razvojno in svetovalno delo na lastnem delovnem področju.
Jasno se vidi, da gre za naloge, ki jih IZUM v tej regiji že tako ali tako izvaja skladno s svojim
osnovnim poslanstvom. Glede tega se ni prav nič spremenilo. Mi smo sicer pričakovali,
da se bodo naše dejavnosti v ciljni regiji okrepile in da nam bo status UNESCOVEGA
centra II. kategorije utrl kakšno prej težje prehodno pot. Prav tako smo bili prepričani,
da bomo z UNESCOVO pomočjo lažje identificirali razvojne programe v tej regiji in
skupaj z UNESCOM ter njegovimi partnerji tudi sprožili kakšne nove aktivnosti, po
tihem pa smo se tudi nadejali kakšnega konkretnega instrumenta.
Žal se nič takega ni zgodilo. Pravzaprav kar drži ugotovitev, da se nekako pojavljajo komu-
nikacijski zastoji med UNESCOM in nami. Razlog vidim v morda ne povsem dorečenih
postopkih medsebojnega komuniciranja in v našem slabšem poznavanju organizacijskih
99
