Page 100 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015

Po pravilih UNESCA je bila opravljena študija izvedljivosti; izvedena je bila tudi vrsta
posvetovanj:

• s strokovnjakom, ki ga je imenoval UNESCO in je obiskal IZUM junija 2011;

• z mednarodnimi organizacijami, ki se posvečajo knjižničarstvu;

• z institucijami v regiji, ki skrbijo za razvoj knjižničarstva in informacijskega
spremljanja rezultatov raziskovalne dejavnosti.

Med temi aktivnostmi je UNESCO nesporno ugotovil, da v regiji obstaja enotno stališče
glede naslednjih področij:

• potreba po izmenjavi znanja in izkušenj pri informatizaciji knjižnic in pri sprotnem
spremljanju rezultatov raziskovalne dejavnosti;

• k repitev sodelovanja vladnih, strokovnih in poslovnih subjektov pri intenzifikaciji
prenosa znanja v prakso;

• b ogatenje znanj in izkušenj na omenjenih področjih, upoštevaje večjezičnost v regiji;

• s pecialistično izobraževanje in usposabljanje za ta namen;

• ustanavljanje lastnih centrov znanja in izobraževanje za potrebe informatizacije knjižnic;

• izmenjava strokovnjakov med sodelujočimi državami;

• stalen pretok znanja prek strokovnega tiska, konferenc in spletnih komunikacij.

Po pričakovanjih naj bi IZUM kot UNESCOV center II. kategorije pomembno okrepil
multikulturno sodelovanje in pretok informacij o intelektualni produkciji v regiji, kar bi
spodbudilo nastanek novih partnerskih odnosov v delu sveta, kjer je to glede na polpre-
teklo zgodovino še posebej potrebno.

Dejavnost centra naj bi bila osredotočena na reševanje konkretnih problemov posodabljanja
knjižničnih sistemov v vključenih državah in na zagotavljanje pogojev njihove integracije
v globalno knjižnično mrežo tako z vidika dostopa do mednarodnih bibliografskih baz
kot z vidika vključevanja lastnih bibliografskih informacij v te baze. Tako intelektualna
dediščina kot tudi sprotna intelektualna produkcija teh držav terjata aktivnejšo prisotnost
v globalnih pregledih.

Med nameni je tudi spodbujanje izgradnje informacijske infrastrukture, ki bo omogo-
čala višjo kakovost raziskovalne dejavnosti, transparentnost raziskovalnih potencialov
in rezultatov raziskovalne dejavnosti v regiji, posledično pa bo pospeševala tudi splošno
inovativnost.

98