Page 57 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 57
viloma so biosferna območja razdeljena na tri notranja območja:
• O srednje – s prevladujočimi naravovarstvenimi cilji.
• Robno – s cilji, ki podpirajo varstvo v osrednjem območju.
• P rehodno ali vplivno – s prevladujočimi cilji trajnostnega razvoja.
Znak MAB, ki ga pridobijo vse lokacije biosfernih območij, je star egipčanski simbol
večnega življenja. Njegov lok se sklene v simbolu križa, kar ponazarja življenjske sile,
ki povezujejo človeštvo in naravo. Obdaja ga trak štirih barv, ki predstavljajo obsežne
ekosisteme na našem planetu:
• modra – celinska in morska voda;
• zelena – gozdovi, grmičevja, travniki;
• b ela – snežna gorovja, ki zadržujejo vodo in jo počasi sproščajo v druge sisteme ali

nazaj v ocean;
• rdeča – puščave in pokrajine, kjer je z vodo treba skrbno ravnati.

Biosferno območje Julijske alpe

Biosferno območje Julijske Alpe je prvo biosferno območje v Sloveniji. Razglašeno je bilo
leta 2003 in obsega 195.723 hektarov v občinah Bled, Bohinj, Bovec, Jesenice, Kobarid,
Kranjska Gora, Radovljica, Tolmin in Žirovnica. Osrednje (55.332 ha) in robno (83.807
ha) območje v Julijskih Alpah sta določeni z zakonom o Triglavskem narodnem parku,
prehodno območje (56.584 ha) pa obsega širši del Julijskih Alp. Upravljavec biosfernega
območja je Triglavski narodni park.

55
   52   53   54   55   56   57   58   59   60   61   62