Page 90 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 90
Glavni cilji programa IOC so:
• p reprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč, predvsem z razvojem
sistemov zgodnjega opozarjanja na nevarnost zaradi hurikanov, popotresnih valov
(cunami), ekstremnega plimovanja, neviht ...,
• ublažitev posledic in prilagajanje na klimatske spremembe na osnovi raziskav ter
z izboljševanjem znanja o vplivih klimatskih sprememb na morske ekosisteme in
naravne vire,
• o hranjanje zdravja morskih ekosistemov, ki temelji na raziskavah, spremljanju razmer
(monitoring) in rednem poročanju o stanju (Globalna ocena stanja morskega okolja),
• pospeševanje trajnostnih politik in gospodarjenja z obalnim in morskim/oceanskim
okoljem ter viri,
• izobraževanje in pomoč za doseganje zastavljenih ciljev.
Slovenija je bila v okviru jugoslovanskega programa v dejavnosti IOC vključena že od
sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na pobudo Morske biološke postaje Piran Nacional-
nega inštituta za biologijo in Slovenskega urada za UNESCO se je Republika Slovenija
leta 1994 vključila v delovanje IOC kot članica. V skladu s statutom IOC je bil takrat
ustanovljen Nacionalni odbor za IOC in na sedež IOC v Pariz je bil posredovan akcijski
naslov (Morska biološka postaja, Piran, Fornače 41).
V prvem desetletju delovanja so bile dejavnosti NO IOC usmerjene v raziskave biodiver-
zitete, predvsem na zavarovanih območjih, pripravljen je bil različen promocijski material.
Vzpostavljen je bil stik s centrom IOC za škodljiva cvetenja alg (HAB) v Kopenhagnu in
začelo se je redno sodelovanje s pripravo poročil o stanju v slovenskem morju. V skladu
s smernicami sekretariata IOC smo vzpostavili in dograjevali nacionalni oceanografski
podatkovni center (NODC). V okviru priprav za vzpostavitev NODC je Slovenijo obi-
skal predstavnik IOC iz Pariza dr. Etienne Charpentier, ki je imel na MBP tudi dobro
obiskano predavanje. Slovenijo sta obiskala tudi dolgoletni sekretar IOC dr. Gunnar
Kullenberg in predsedujoči skupščini IOC dr. David Pugh.
Med osrednje cilje NO IOC je sodila vzpostavitev celovitega oceanografskega opazoval-
nega sistema ob slovenski obali. S finančno podporo UNESCO/NO IOC in obalnih
občin smo speljali projekt oceanografske postaje, ki je konec l. 2000 začela poskusno
delovati. Postajo so sestavljali oceanografska boja z merilnimi instrumenti na morju ter
sprejemna in podatkovna baza na Morski biološki postaji Piran, podatki o meritvah pa
so bili širši javnosti dostopni na spletni strani. Med pomembne dejavnosti je, tako kot
še sedaj, sodilo izobraževanje na področju morskih znanosti z organizacijo predavanj, s
pisanjem poljudnoznanstvenih prispevkov, pripravo dokumentarnih oddaj za radio in
88
• p reprečevanje in zmanjševanje posledic naravnih nesreč, predvsem z razvojem
sistemov zgodnjega opozarjanja na nevarnost zaradi hurikanov, popotresnih valov
(cunami), ekstremnega plimovanja, neviht ...,
• ublažitev posledic in prilagajanje na klimatske spremembe na osnovi raziskav ter
z izboljševanjem znanja o vplivih klimatskih sprememb na morske ekosisteme in
naravne vire,
• o hranjanje zdravja morskih ekosistemov, ki temelji na raziskavah, spremljanju razmer
(monitoring) in rednem poročanju o stanju (Globalna ocena stanja morskega okolja),
• pospeševanje trajnostnih politik in gospodarjenja z obalnim in morskim/oceanskim
okoljem ter viri,
• izobraževanje in pomoč za doseganje zastavljenih ciljev.
Slovenija je bila v okviru jugoslovanskega programa v dejavnosti IOC vključena že od
sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Na pobudo Morske biološke postaje Piran Nacional-
nega inštituta za biologijo in Slovenskega urada za UNESCO se je Republika Slovenija
leta 1994 vključila v delovanje IOC kot članica. V skladu s statutom IOC je bil takrat
ustanovljen Nacionalni odbor za IOC in na sedež IOC v Pariz je bil posredovan akcijski
naslov (Morska biološka postaja, Piran, Fornače 41).
V prvem desetletju delovanja so bile dejavnosti NO IOC usmerjene v raziskave biodiver-
zitete, predvsem na zavarovanih območjih, pripravljen je bil različen promocijski material.
Vzpostavljen je bil stik s centrom IOC za škodljiva cvetenja alg (HAB) v Kopenhagnu in
začelo se je redno sodelovanje s pripravo poročil o stanju v slovenskem morju. V skladu
s smernicami sekretariata IOC smo vzpostavili in dograjevali nacionalni oceanografski
podatkovni center (NODC). V okviru priprav za vzpostavitev NODC je Slovenijo obi-
skal predstavnik IOC iz Pariza dr. Etienne Charpentier, ki je imel na MBP tudi dobro
obiskano predavanje. Slovenijo sta obiskala tudi dolgoletni sekretar IOC dr. Gunnar
Kullenberg in predsedujoči skupščini IOC dr. David Pugh.
Med osrednje cilje NO IOC je sodila vzpostavitev celovitega oceanografskega opazoval-
nega sistema ob slovenski obali. S finančno podporo UNESCO/NO IOC in obalnih
občin smo speljali projekt oceanografske postaje, ki je konec l. 2000 začela poskusno
delovati. Postajo so sestavljali oceanografska boja z merilnimi instrumenti na morju ter
sprejemna in podatkovna baza na Morski biološki postaji Piran, podatki o meritvah pa
so bili širši javnosti dostopni na spletni strani. Med pomembne dejavnosti je, tako kot
še sedaj, sodilo izobraževanje na področju morskih znanosti z organizacijo predavanj, s
pisanjem poljudnoznanstvenih prispevkov, pripravo dokumentarnih oddaj za radio in
88
