Page 95 - Gačnik, Aleš (ur.). UNESCO forum. Koper: Založba Univerze na Primorskem, 2015
P. 95
bine smo skušali javnosti približati tudi z različnimi razstavami (Življenje na stebrih
– o organizmih, ki obraščajo pilote v Luki Koper, O morju in soli, Skrivnosti Meditera-
na in druge, pri projektu Futuro Autopoiesis smo sodelovali z umetniškim kolektivom
Ljudmile KUD F. Prešeren). Razstave smo postavili v različnih okoljih, od galerij do
knjižnic, mednarodnega sejma INTERNAVTIKA in prostorov Morske biološke postaje
Piran ter Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Od l. 2008 dalje so v javnosti
najodmevnejše prireditve ob svetovnem dnevu oceanov 8. junija, ki jih organiziramo
vsako leto; l. 2008, sta se nam pridružila tudi predsednik republike dr. Danilo Türk in
piranski župan Tomaž Gantar (Slika 6). Predlog za obeleženje svetovnega dneva oceanov
je bil podan že na svetovni konferenci o trajnostnem razvoju v Rio de Janeiru l. 1992,
Generalna skupščina Združenih narodov pa je resolucijo o tem sprejela l. 2008 (http://
www.un.org/en/events/oceansday/background.shtml).
Tudi sedanji slovenski program NO IOC je skladen s strateškimi cilji IOC (2014–2021)
in vključuje tri širše usmeritve:
• razvoj in integracija opazovalnega ter informacijskega sistema o morju,
• r azvoj in krepitev mednarodnega sodelovanja na področju morskih znanosti s
poudarkom na vsebinah, ki so povezane z zdravjem ekosistemov (biodiverziteta,
škodljiva cvetenja planktona, vplivi človeka na morske ekosisteme),
• v eliko pozornosti je posvečeno širjenju znanja o morju v javnosti ter promocijskim
dejavnostim.
Pri delovanju se naslanjamo predvsem na dolgoročne programe IOC, kot so GOOS
(Global Ocean Observing System), IODE (International Oceanographic Data and In-
formation Exchange), HAB (Harmful Algal Blooms) in OBIS (Ocean Biogeographic
Information System).
Opazovalni in informacijski sistem stalno dopolnjujemo in nadgrajujemo, vključen je v
evropske mreže (MOONGOOS in EuroGOOS) in prek spletne strani omogoča spre-
mljanje različnih podatkov o morju v realnem času, zagotavljajo jih merilni instrumenti
oz. senzorji na oceanografski boji Vidi. Te podatke dopolnjujejo opazovanja in meritve s
plovili. Podatke uporabniki lahko pridobijo tudi s pomočjo aplikacije na mobilnih telefonih.
Z raziskavami biodiverzitete in škodljivih cvetenj smo prav tako vključeni v mednarodne
programe. Na rednih sestankih nacionalnih predstavnikov za škodljiva cvetenja (IP
HAB – Medvladni panel za škodljiva cvetenja) poročamo o stanju v Tržaškem zalivu.
Med osrednje sklope programa NO IOC vseskozi sodijo dejavnosti za krepitev znanja o
oceanih/morjih in promocijske dejavnosti. Poleg zelo uspešnih prireditev za obeleženje
mednarodnega leta oceanov so pestre izobraževalne in promocijske dejavnosti stalnica
programa NO IOC. Med temi so sedaj že tradicionalne prireditve ob svetovnem dne-
93
– o organizmih, ki obraščajo pilote v Luki Koper, O morju in soli, Skrivnosti Meditera-
na in druge, pri projektu Futuro Autopoiesis smo sodelovali z umetniškim kolektivom
Ljudmile KUD F. Prešeren). Razstave smo postavili v različnih okoljih, od galerij do
knjižnic, mednarodnega sejma INTERNAVTIKA in prostorov Morske biološke postaje
Piran ter Nacionalnega inštituta za biologijo v Ljubljani. Od l. 2008 dalje so v javnosti
najodmevnejše prireditve ob svetovnem dnevu oceanov 8. junija, ki jih organiziramo
vsako leto; l. 2008, sta se nam pridružila tudi predsednik republike dr. Danilo Türk in
piranski župan Tomaž Gantar (Slika 6). Predlog za obeleženje svetovnega dneva oceanov
je bil podan že na svetovni konferenci o trajnostnem razvoju v Rio de Janeiru l. 1992,
Generalna skupščina Združenih narodov pa je resolucijo o tem sprejela l. 2008 (http://
www.un.org/en/events/oceansday/background.shtml).
Tudi sedanji slovenski program NO IOC je skladen s strateškimi cilji IOC (2014–2021)
in vključuje tri širše usmeritve:
• razvoj in integracija opazovalnega ter informacijskega sistema o morju,
• r azvoj in krepitev mednarodnega sodelovanja na področju morskih znanosti s
poudarkom na vsebinah, ki so povezane z zdravjem ekosistemov (biodiverziteta,
škodljiva cvetenja planktona, vplivi človeka na morske ekosisteme),
• v eliko pozornosti je posvečeno širjenju znanja o morju v javnosti ter promocijskim
dejavnostim.
Pri delovanju se naslanjamo predvsem na dolgoročne programe IOC, kot so GOOS
(Global Ocean Observing System), IODE (International Oceanographic Data and In-
formation Exchange), HAB (Harmful Algal Blooms) in OBIS (Ocean Biogeographic
Information System).
Opazovalni in informacijski sistem stalno dopolnjujemo in nadgrajujemo, vključen je v
evropske mreže (MOONGOOS in EuroGOOS) in prek spletne strani omogoča spre-
mljanje različnih podatkov o morju v realnem času, zagotavljajo jih merilni instrumenti
oz. senzorji na oceanografski boji Vidi. Te podatke dopolnjujejo opazovanja in meritve s
plovili. Podatke uporabniki lahko pridobijo tudi s pomočjo aplikacije na mobilnih telefonih.
Z raziskavami biodiverzitete in škodljivih cvetenj smo prav tako vključeni v mednarodne
programe. Na rednih sestankih nacionalnih predstavnikov za škodljiva cvetenja (IP
HAB – Medvladni panel za škodljiva cvetenja) poročamo o stanju v Tržaškem zalivu.
Med osrednje sklope programa NO IOC vseskozi sodijo dejavnosti za krepitev znanja o
oceanih/morjih in promocijske dejavnosti. Poleg zelo uspešnih prireditev za obeleženje
mednarodnega leta oceanov so pestre izobraževalne in promocijske dejavnosti stalnica
programa NO IOC. Med temi so sedaj že tradicionalne prireditve ob svetovnem dne-
93
