Page 102 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 102
DROGE IN NEKEMIČNE ZASVOJENOSTI Preventivne zmogljivosti in primeri dobrih
V OBALNO-KRAŠKI REGIJI praks v Primorsko-goranski županiji
IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI in Republiki Hrvaški
Darko Roviš, Josipa Bašić, Andrea Mataija Redžović
O javnih politikah preprečevanja tveganih obnašanj otrok in mladih na
Hrvaškem lahko začnemo govoriti v sredini 70-ih let 20. stoletja, ko so
se na različnih nivojih organizirala prva koordinacijska telesa. Preventiv-
na znanost v ožjem pomenu besede se je začela kasneje, z izvajanjem znan-
stvenih raziskav, ki so se vse bolj osredotočale na učinkovito oceno in zado-
voljevanje potreb otrok v predšolskem ter šolskem okolju in lokalnih skup-
nostih. Danes se večina preventivnih programov implementira skozi za-
poredje ključnih organizacijskih sistemov. Pomembno vlogo pri preven-
tivi vedenjskih problemov ima javnozdravstveni sistem, natančneje mre-
ža služb za preventivo in izvenbolnišnično zdravljenje odvisnosti pri župa-
nijskim zavodih za javno zdravstvo. V hrvaškem izobraževalnem sistemu
je veliko pozornosti namenjene preventivnim programom, čeprav obstaja-
jo variacije med šolami v strukturi, obsegu in njihovi vsebini. Šele od leta
2013 se v hrvaških šolah izvaja nacionalni kurikulum zdravstvene vzgoje. V
organizacijskem smislu se implementacija preventivnih programov izvaja v
lokalni skupnosti, ki je tudi generator velikega števila programov. Medor-
ganizacijski resursi, ki se izvajajo v lokalnih skupnostih, so: Mreža zdravih
mest in županij1, Sveti za preventivo kriminala2 in projekt »Skupnosti, ki
skrbijo«3. Celovito gledano je bilo po podatkih Urada za zatiranje zlorabe
drog Vlade Republike Hrvaške4 leta 2014 v izvajanju okoli 400 programov
– največje število preventivnih in tretmanskih, programov resocializacije
in zmanjševanja škode.
1 V izvirniku: »Mreža zdravih gradova i zdravih županija«.
2 V izvirniku: »Vijeća za prevenciju kriminaliteta«
3 V izvirniku: »Zajednice koje brinu«
4 V izvirniku: »Ureda za suzbijanje zloporabe droga Vlade Republike Hrvatske«.
100
V OBALNO-KRAŠKI REGIJI praks v Primorsko-goranski županiji
IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI in Republiki Hrvaški
Darko Roviš, Josipa Bašić, Andrea Mataija Redžović
O javnih politikah preprečevanja tveganih obnašanj otrok in mladih na
Hrvaškem lahko začnemo govoriti v sredini 70-ih let 20. stoletja, ko so
se na različnih nivojih organizirala prva koordinacijska telesa. Preventiv-
na znanost v ožjem pomenu besede se je začela kasneje, z izvajanjem znan-
stvenih raziskav, ki so se vse bolj osredotočale na učinkovito oceno in zado-
voljevanje potreb otrok v predšolskem ter šolskem okolju in lokalnih skup-
nostih. Danes se večina preventivnih programov implementira skozi za-
poredje ključnih organizacijskih sistemov. Pomembno vlogo pri preven-
tivi vedenjskih problemov ima javnozdravstveni sistem, natančneje mre-
ža služb za preventivo in izvenbolnišnično zdravljenje odvisnosti pri župa-
nijskim zavodih za javno zdravstvo. V hrvaškem izobraževalnem sistemu
je veliko pozornosti namenjene preventivnim programom, čeprav obstaja-
jo variacije med šolami v strukturi, obsegu in njihovi vsebini. Šele od leta
2013 se v hrvaških šolah izvaja nacionalni kurikulum zdravstvene vzgoje. V
organizacijskem smislu se implementacija preventivnih programov izvaja v
lokalni skupnosti, ki je tudi generator velikega števila programov. Medor-
ganizacijski resursi, ki se izvajajo v lokalnih skupnostih, so: Mreža zdravih
mest in županij1, Sveti za preventivo kriminala2 in projekt »Skupnosti, ki
skrbijo«3. Celovito gledano je bilo po podatkih Urada za zatiranje zlorabe
drog Vlade Republike Hrvaške4 leta 2014 v izvajanju okoli 400 programov
– največje število preventivnih in tretmanskih, programov resocializacije
in zmanjševanja škode.
1 V izvirniku: »Mreža zdravih gradova i zdravih županija«.
2 V izvirniku: »Vijeća za prevenciju kriminaliteta«
3 V izvirniku: »Zajednice koje brinu«
4 V izvirniku: »Ureda za suzbijanje zloporabe droga Vlade Republike Hrvatske«.
100
