Page 39 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 39
povedane snovi v športu v Sloveniji DROGE IN NEKEMIČNE ZASVOJENOSTI
in v Obalno-kraški regiji V OBALNO-KRAŠKI REGIJI
IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI
Milan Krek
Doping v športu predstavlja uporabo snovi in postopkov, ki so prepoveda-
ni s strani mednarodnih in nacionalnih športnih inštitucij. Uporaba do-
ločenih snovi in postopkov je škodljiva za človeški organizem in zato vse
športne organizacije poskušajo zaščititi športnike pred njihovimi škodlji-
vimi stranskimi učinki. Gre predvsem za snovi, ki športnikom dajo dolo-
čeno prednost pred ostalimi tako, da povečajo njihove sposobnosti za do-
seganje boljših rezultatov. Na ta način se krši športno etiko, škoduje pa
se tudi zdravju. Nenazadnje je z jemanjem dopinga resno povezano spod-
bujanje k jemanju, dajanju in predpisovanju teh učinkovin ter omogoča-
nje uživanja in prekupčevanja z njimi (Osredkar, 2003). Večina prepove-
danih snovi v športu povzroča resne stranske učinke, še posebej tedaj, ka-
dar se uporablja več takih snovi hkrati v visokih dozah in dolgo časa. Dol-
goročne posledice je težko predvideti, a so verjetno še posebej hude pri
genskem dopingu, pri katerem vplivamo na genetski material s ciljem, da
dobi športnik boljše tekmovalne sposobnosti. Naše današnje znanje o ško-
di, ki jo povzroča doping, je verjetno le vrh ledene gore in večino posledic
bomo verjetno šele odkrili v prihodnosti. Športniki uporabljajo večje ko-
ličine prepovedanih snovi, kot pokažejo raziskave, zato so posledice, ki jih
evidentiramo v raziskavah, veliko manjše, kot so dejanske pri športnikih
(Birzniece, 2015). Odnos do dopinga med družinskimi zdravniki je nega-
tiven, njegovo poznavanje pa slabo in večina si želi na tem področju delo-
vati preventivno (Backhouse in McKenna, 2011). Študija med francoskimi
splošnimi zdravniki je pokazala, da jih 87 % meni, da je doping škodljiv, in
80 %, da je doping vrsta odvisnosti; 37 % jih je bilo v zadnjem letu vpraša-
nih s strani pacientov o dopingu; le 34 % jih je bilo seznanjenih z novejšim
zakonom o dopingu. Večina (82,5 %) jih je menila, da so obstoječe metode
preventive dopinga neučinkovite. Večina (55 %) je menila, da so ravno mla-
dostniki največkrat tarča dopinga. 2 % zdravnikov je menilo, da bi predpi-
37
in v Obalno-kraški regiji V OBALNO-KRAŠKI REGIJI
IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI
Milan Krek
Doping v športu predstavlja uporabo snovi in postopkov, ki so prepoveda-
ni s strani mednarodnih in nacionalnih športnih inštitucij. Uporaba do-
ločenih snovi in postopkov je škodljiva za človeški organizem in zato vse
športne organizacije poskušajo zaščititi športnike pred njihovimi škodlji-
vimi stranskimi učinki. Gre predvsem za snovi, ki športnikom dajo dolo-
čeno prednost pred ostalimi tako, da povečajo njihove sposobnosti za do-
seganje boljših rezultatov. Na ta način se krši športno etiko, škoduje pa
se tudi zdravju. Nenazadnje je z jemanjem dopinga resno povezano spod-
bujanje k jemanju, dajanju in predpisovanju teh učinkovin ter omogoča-
nje uživanja in prekupčevanja z njimi (Osredkar, 2003). Večina prepove-
danih snovi v športu povzroča resne stranske učinke, še posebej tedaj, ka-
dar se uporablja več takih snovi hkrati v visokih dozah in dolgo časa. Dol-
goročne posledice je težko predvideti, a so verjetno še posebej hude pri
genskem dopingu, pri katerem vplivamo na genetski material s ciljem, da
dobi športnik boljše tekmovalne sposobnosti. Naše današnje znanje o ško-
di, ki jo povzroča doping, je verjetno le vrh ledene gore in večino posledic
bomo verjetno šele odkrili v prihodnosti. Športniki uporabljajo večje ko-
ličine prepovedanih snovi, kot pokažejo raziskave, zato so posledice, ki jih
evidentiramo v raziskavah, veliko manjše, kot so dejanske pri športnikih
(Birzniece, 2015). Odnos do dopinga med družinskimi zdravniki je nega-
tiven, njegovo poznavanje pa slabo in večina si želi na tem področju delo-
vati preventivno (Backhouse in McKenna, 2011). Študija med francoskimi
splošnimi zdravniki je pokazala, da jih 87 % meni, da je doping škodljiv, in
80 %, da je doping vrsta odvisnosti; 37 % jih je bilo v zadnjem letu vpraša-
nih s strani pacientov o dopingu; le 34 % jih je bilo seznanjenih z novejšim
zakonom o dopingu. Večina (82,5 %) jih je menila, da so obstoječe metode
preventive dopinga neučinkovite. Večina (55 %) je menila, da so ravno mla-
dostniki največkrat tarča dopinga. 2 % zdravnikov je menilo, da bi predpi-
37
