Page 40 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 40
salo tudi prepovedane snovi v športu, če bi to zahtevalo zdravstveno stanje
športnika. Ker so zdravniki pomembni tako z vidika predpisovanja prepo-
vedanih snovi v športu kot z vidika odkrivanja in preprečevanja dopinga,
potrebujejo večjo usposobljenost za to področje, da bodo pri preprečevanju
dopinga uspešni (Laure, 2002). 2. julija 1992 je Slovenija ratificirala proti-
dopinško konvencijo Sveta Evrope, ki je v veljavo stopila 1. septembra 1992.
Z ratifikacijo te konvencije se je Slovenija zavezala, da bo izpolnjevala nje-
na določila. Leta 1995 smo v Sloveniji sprejeli nov zakon o športu, kateremu
je bil dodan člen, ki predpisuje, da morajo športniki, organizatorji ali prire-
ditelji tekmovanj, izvajalci letnega programa in pristojni zdravstveni delav-
ci spoštovati določila evropske konvencije proti dopingu in določila MOK
(»Zgodovina boja proti dopingu v Sloveniji«, 2016).
Leta 1996 je Slovenija ustanovila prvo nacionalno antidopinško komisijo
(Osredkar, 2003). Leta 2007 je v Državnem zboru sprejela Mednarodno
konvencijo proti uporabi prepovedanih snovi v športu. Konvencija zave-
zuje države podpisnice, da bodo z zakonskimi in drugimi ukrepi izvajale
aktivnosti na področju preprečevanja uporabe prepovedanih snovi v špor-
tu (Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi prepoveda-
nih snovi v športu, 2007). Slovenija je v Kazenskem zakoniku iz leta 2008
v 186. in 187. členu opredelila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje
in prometa z nedovoljenimi snovmi v športu in njihovimi predhodnimi
substancami. Po njem je kaznivo dejanje tudi napeljevanje k uživanju teh
snovi, dajanje teh snovi drugi osebi ter omogočanje prostorov, v katerih se
te snovi uživajo (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2008). Olimpij-
ski komite Slovenije je leta 2010 sprejel protidopinški pravilnik, ki na na-
cionalnem nivoju postavlja pravni okvir programa preprečevanja dopinga
v športu in opredeljuje: letni načrt testiranj na nacionalnem nivoju, izva-
janje programa testiranj, upravljanje z rezultati in dvostopenjski disciplin-
ski postopek. Slovenija je na podlagi mednarodnih konvencij proti dopin-
gu (Evropska konvencija proti dopingu 1989 in UNESCO 2005) dolžna
zagotavljati še naslednje aktivnosti: zagotoviti pogoje za ustanovitev neod-
visne nacionalne protidopinške organizacije, spodbujati programe izobra-
ževanja, ozaveščanja in informiranja, spodbujati znanstveno in raziskoval-
no delo pri odkrivanju novih tehnik dopinga, zmanjšati uporabo prepove-
danih snovi in postopkov, preprečevati nedovoljeno trgovino z dopinški-
mi sredstvi, v kvalitetnem smislu krepiti postopke dopinških kontrol, za-
gotoviti učinkovitost sankcij, sprejetih zoper kršitelje (odvzem javnih fi-
38
športnika. Ker so zdravniki pomembni tako z vidika predpisovanja prepo-
vedanih snovi v športu kot z vidika odkrivanja in preprečevanja dopinga,
potrebujejo večjo usposobljenost za to področje, da bodo pri preprečevanju
dopinga uspešni (Laure, 2002). 2. julija 1992 je Slovenija ratificirala proti-
dopinško konvencijo Sveta Evrope, ki je v veljavo stopila 1. septembra 1992.
Z ratifikacijo te konvencije se je Slovenija zavezala, da bo izpolnjevala nje-
na določila. Leta 1995 smo v Sloveniji sprejeli nov zakon o športu, kateremu
je bil dodan člen, ki predpisuje, da morajo športniki, organizatorji ali prire-
ditelji tekmovanj, izvajalci letnega programa in pristojni zdravstveni delav-
ci spoštovati določila evropske konvencije proti dopingu in določila MOK
(»Zgodovina boja proti dopingu v Sloveniji«, 2016).
Leta 1996 je Slovenija ustanovila prvo nacionalno antidopinško komisijo
(Osredkar, 2003). Leta 2007 je v Državnem zboru sprejela Mednarodno
konvencijo proti uporabi prepovedanih snovi v športu. Konvencija zave-
zuje države podpisnice, da bodo z zakonskimi in drugimi ukrepi izvajale
aktivnosti na področju preprečevanja uporabe prepovedanih snovi v špor-
tu (Zakon o ratifikaciji mednarodne konvencije proti uporabi prepoveda-
nih snovi v športu, 2007). Slovenija je v Kazenskem zakoniku iz leta 2008
v 186. in 187. členu opredelila kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje
in prometa z nedovoljenimi snovmi v športu in njihovimi predhodnimi
substancami. Po njem je kaznivo dejanje tudi napeljevanje k uživanju teh
snovi, dajanje teh snovi drugi osebi ter omogočanje prostorov, v katerih se
te snovi uživajo (Kazenski zakonik Republike Slovenije, 2008). Olimpij-
ski komite Slovenije je leta 2010 sprejel protidopinški pravilnik, ki na na-
cionalnem nivoju postavlja pravni okvir programa preprečevanja dopinga
v športu in opredeljuje: letni načrt testiranj na nacionalnem nivoju, izva-
janje programa testiranj, upravljanje z rezultati in dvostopenjski disciplin-
ski postopek. Slovenija je na podlagi mednarodnih konvencij proti dopin-
gu (Evropska konvencija proti dopingu 1989 in UNESCO 2005) dolžna
zagotavljati še naslednje aktivnosti: zagotoviti pogoje za ustanovitev neod-
visne nacionalne protidopinške organizacije, spodbujati programe izobra-
ževanja, ozaveščanja in informiranja, spodbujati znanstveno in raziskoval-
no delo pri odkrivanju novih tehnik dopinga, zmanjšati uporabo prepove-
danih snovi in postopkov, preprečevati nedovoljeno trgovino z dopinški-
mi sredstvi, v kvalitetnem smislu krepiti postopke dopinških kontrol, za-
gotoviti učinkovitost sankcij, sprejetih zoper kršitelje (odvzem javnih fi-
38
