Page 92 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 92
zlorabo drog4 in Kanadski center za zlorabo drog 5 in ki jih želi aplicira-
ti tudi Slovenija. Povzeti so nekateri novi pristopi pri zdravljenju odvisno-
sti, ki se kažejo kot obetajoči za prihodnost.
Rezultati
Akterji delujejo na osnovi podpore držav (članic), ki na osnovi dejanske-
ga pregleda težav z drogami podpirajo razpravo o drogah. Slovenija je čla-
nica naslednjih evropskih združenj: Evropskega center za spremljanje drog
in odvisnosti, Pompidouja, skupine za sodelovanje na področju boja proti
zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami, Urada Združenih na-
rodov za droge in kriminal. Na voljo so oblikovalci politik, ki pripravljajo
predloge zakonodaje in strategije na področju drog ter za posamezna pod-
ročja dela, za katera se identificira najboljše prakse in nova področja razi-
skovanja.
Priporoča se uporaba različnih vrst programov,6 ki naj bi bili v skladu s po-
trebami in okoljem, za različne namene in ciljne skupine.
Preventivno delo naj bi temeljilo na dokazanih in učinkovitih aktivnostih,
ki se spremljajo in vrednotijo (evalvirajo), da se ugotovi njihova učinkovi-
tost, zmanjša negativne učinke ter pridobi predloge za izboljšanje ter izde-
la ustrezen trajnostni načrt programa. V zadnjem času je poudarek na soci-
alizaciji. Nameni in cilji preventivnih dejavnosti so usmerjeni predvsem v
preprečevanje uporabe drog, odložitev začetka uporabe, kar je poglavitno
delo preventive, kot tudi zmanjševanje uporabe ali preprečitev stopnjeva-
nja uporabe drog, kar obravnavajo tudi programi zdravljenja. Različni pro-
grami se med seboj dopolnjujejo, da bi dosegli maksimalne učinke. Okolj-
ska strategija preventivnega dela je ciljana v spreminjanje neposrednih kul-
turnih, socialnih, fizičnih in gospodarskih okolij, v katerih se ljudje odlo-
čajo za uporabo drog.
V okviru mednarodnega dela se preučuje in oblikuje različne pristope, pri-
poročila, standarde, smernice in najboljše prakse, zato so dostopna številna
gradiva (EMCDDA, 2010; EMCDDA, 2011; UNODC, 2015; NIDA
4 National Institute on Drug Abuse, USA (NIDA) (dostopno 10. 4. 2016 na: https://www.druga-
5 buse.gov/).
6 Canadian Centre on Substance Abuse (CCSA)(dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.ccsa.ca/
Eng/Pages/default.aspx).
90 Primeri programov: programi za mladostnike, šolski preventivni programi, podporni programi
za starše, »kolegialni posegi« mladostnikov, preventiva na delovnem mestu, nadomestne inter-
vencije za prosti čas, množične medijske kampanje, svetovanja in informacijski pristopi v okoljih
nočnega življenja, uravnavanje z zakonodajo, programi zdravljenja ter drugi podporni programi
ti tudi Slovenija. Povzeti so nekateri novi pristopi pri zdravljenju odvisno-
sti, ki se kažejo kot obetajoči za prihodnost.
Rezultati
Akterji delujejo na osnovi podpore držav (članic), ki na osnovi dejanske-
ga pregleda težav z drogami podpirajo razpravo o drogah. Slovenija je čla-
nica naslednjih evropskih združenj: Evropskega center za spremljanje drog
in odvisnosti, Pompidouja, skupine za sodelovanje na področju boja proti
zlorabi drog in nezakonitemu trgovanju z drogami, Urada Združenih na-
rodov za droge in kriminal. Na voljo so oblikovalci politik, ki pripravljajo
predloge zakonodaje in strategije na področju drog ter za posamezna pod-
ročja dela, za katera se identificira najboljše prakse in nova področja razi-
skovanja.
Priporoča se uporaba različnih vrst programov,6 ki naj bi bili v skladu s po-
trebami in okoljem, za različne namene in ciljne skupine.
Preventivno delo naj bi temeljilo na dokazanih in učinkovitih aktivnostih,
ki se spremljajo in vrednotijo (evalvirajo), da se ugotovi njihova učinkovi-
tost, zmanjša negativne učinke ter pridobi predloge za izboljšanje ter izde-
la ustrezen trajnostni načrt programa. V zadnjem času je poudarek na soci-
alizaciji. Nameni in cilji preventivnih dejavnosti so usmerjeni predvsem v
preprečevanje uporabe drog, odložitev začetka uporabe, kar je poglavitno
delo preventive, kot tudi zmanjševanje uporabe ali preprečitev stopnjeva-
nja uporabe drog, kar obravnavajo tudi programi zdravljenja. Različni pro-
grami se med seboj dopolnjujejo, da bi dosegli maksimalne učinke. Okolj-
ska strategija preventivnega dela je ciljana v spreminjanje neposrednih kul-
turnih, socialnih, fizičnih in gospodarskih okolij, v katerih se ljudje odlo-
čajo za uporabo drog.
V okviru mednarodnega dela se preučuje in oblikuje različne pristope, pri-
poročila, standarde, smernice in najboljše prakse, zato so dostopna številna
gradiva (EMCDDA, 2010; EMCDDA, 2011; UNODC, 2015; NIDA
4 National Institute on Drug Abuse, USA (NIDA) (dostopno 10. 4. 2016 na: https://www.druga-
5 buse.gov/).
6 Canadian Centre on Substance Abuse (CCSA)(dostopno 10. 4. 2016 na: http://www.ccsa.ca/
Eng/Pages/default.aspx).
90 Primeri programov: programi za mladostnike, šolski preventivni programi, podporni programi
za starše, »kolegialni posegi« mladostnikov, preventiva na delovnem mestu, nadomestne inter-
vencije za prosti čas, množične medijske kampanje, svetovanja in informacijski pristopi v okoljih
nočnega življenja, uravnavanje z zakonodajo, programi zdravljenja ter drugi podporni programi
