Page 96 - Droge in nekemične zasvojenosti v Obalno-kraški regiji in Primorsko-goranski županiji / Droge i nekemijske ovisnosti u Obalno-kraškoj i Primorsko-goranskoj županiji. Zbornik povzetkov. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 96
DROGE IN NEKEMIČNE ZASVOJENOSTI Pregled preventivnih programov v Sloveniji
V OBALNO-KRAŠKI REGIJI in Obalno-kraški regiji
IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI
Katja Rostohar, Branka Božank
Preventivne dejavnosti, programi zdravljenja in drugi programi pomoči
uporabnikom drog se v Sloveniji izvajajo v okviru javnega zdravstva, nevla-
dnih organizacij ali preko drugih akterjev (Božank idr., 2010). Programi
pomoči in aktivnosti v njih se med seboj zelo razlikujejo, saj so obliko-
vani za različne ciljne skupine, ciljajo na specifične težave posameznikov
(npr. težave s tobakom, alkoholom, drogami, motnjami hranjenja, pretira-
no uporabo elektronskih medijev …) in se odvijajo v različnih okoljih. Raz-
like so tudi glede na obseg delovanja, dostopnost programov ter glede na
metode dela oz. obliko preventive ali zdravljenja. Tako se oblikujejo in iz-
vajajo številne aktivnosti, skupine in svetovanja, kjer različni akterji izvaja-
jo programe od univerzalne do selektivne preventive ter programe zdravlje-
nja in rehabilitacije.
Dejstvo je, da ne obstaja en sam najboljši način zdravljenja ali pomoči, saj
na to vpliva vrsta težav, osebnost posameznika, okolje in drugi dejavni-
ki, zato lahko isti osebi v istem obdobju pri zasvojenosti pomagajo različ-
ni programi (Božank idr., 2010). Programi v Sloveniji delujejo po različnih
načelih in se financirajo iz različnih virov – možno je, da so nekateri pro-
gami že prenehali z delovanjem, medtem ko so se lahko drugi pojavili na
novo, zaradi česar je težko oblikovati ažurno bazo vseh programov v ne-
kem okolju ali državi. V Sloveniji se večina programov 1 2 izvaja v manjšem
obsegu, zanje se le redko izvaja ustrezna evalvacija, ki bi ustrezala evrop-
skim standardom (EMCDDA, 2011). Prav tako ni temeljnih vodil, ki bi
programe usmerjali v kvalitetno izvedbo, ki bo v skladu s potrebami in bo
tako zagotovila manjši obseg problematike v nekem okolju.
Dostopnost programov je odvisna od ponudbe in je boljša v večjih mestih
v primerjavi s periferijo ali manj razvitimi regijami (NIJZ, 2009), kamor
sodi tudi Obalno-kraška regija. V Obalno-kraški regiji se lahko univerzal-
94
V OBALNO-KRAŠKI REGIJI in Obalno-kraški regiji
IN PRIMORSKO-GORANSKI ŽUPANIJI
Katja Rostohar, Branka Božank
Preventivne dejavnosti, programi zdravljenja in drugi programi pomoči
uporabnikom drog se v Sloveniji izvajajo v okviru javnega zdravstva, nevla-
dnih organizacij ali preko drugih akterjev (Božank idr., 2010). Programi
pomoči in aktivnosti v njih se med seboj zelo razlikujejo, saj so obliko-
vani za različne ciljne skupine, ciljajo na specifične težave posameznikov
(npr. težave s tobakom, alkoholom, drogami, motnjami hranjenja, pretira-
no uporabo elektronskih medijev …) in se odvijajo v različnih okoljih. Raz-
like so tudi glede na obseg delovanja, dostopnost programov ter glede na
metode dela oz. obliko preventive ali zdravljenja. Tako se oblikujejo in iz-
vajajo številne aktivnosti, skupine in svetovanja, kjer različni akterji izvaja-
jo programe od univerzalne do selektivne preventive ter programe zdravlje-
nja in rehabilitacije.
Dejstvo je, da ne obstaja en sam najboljši način zdravljenja ali pomoči, saj
na to vpliva vrsta težav, osebnost posameznika, okolje in drugi dejavni-
ki, zato lahko isti osebi v istem obdobju pri zasvojenosti pomagajo različ-
ni programi (Božank idr., 2010). Programi v Sloveniji delujejo po različnih
načelih in se financirajo iz različnih virov – možno je, da so nekateri pro-
gami že prenehali z delovanjem, medtem ko so se lahko drugi pojavili na
novo, zaradi česar je težko oblikovati ažurno bazo vseh programov v ne-
kem okolju ali državi. V Sloveniji se večina programov 1 2 izvaja v manjšem
obsegu, zanje se le redko izvaja ustrezna evalvacija, ki bi ustrezala evrop-
skim standardom (EMCDDA, 2011). Prav tako ni temeljnih vodil, ki bi
programe usmerjali v kvalitetno izvedbo, ki bo v skladu s potrebami in bo
tako zagotovila manjši obseg problematike v nekem okolju.
Dostopnost programov je odvisna od ponudbe in je boljša v večjih mestih
v primerjavi s periferijo ali manj razvitimi regijami (NIJZ, 2009), kamor
sodi tudi Obalno-kraška regija. V Obalno-kraški regiji se lahko univerzal-
94
