Page 124 - Gričar, Sergej, in Štefan Bojnec, 2016. Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 124
Aplikacija metodologije časovnih serij na primeru turističnih cen

kointegracijskem modelu vključili omenjene deterministične člene. Pričaku-
jemo lahko kointegracijski rang dva ali štiri in dva mesečna odloga. Torej je
pričakovana kointegracijska matrika in mesečni odlog .
V konkretni analizi (kointegracijski test za hipotezo 3), ki je prikazana v
Preglednici 13, se izkaže, da je kointegracijski rang enak dva . To po-
meni, sta v modelu prisotna dva tranzitorna in pet permanentnih šokov. Za
identifikacijo permanentnih šokov je treba uvesti eno dodatno omejitev, pri
čemer je bila uporabljena naslednja ekonomska logika: z ekonomskega vidi-
ka nas zanima odziv cen v gostinstvu na čisti stroškovni šok oziroma rast cen
v nemenjalnem sektorju, ki je povzročena z rastjo cen menjalnega sektorja.

Preglednica 13: Kointegracijski test za hipotezo 3.

124 determin- število odlogov vred- upo-
istični AIC HQ SBIC H0: nost test Kritična vrednost rablje-
člen
statis- na statis-

tike 10 % 5 % tika

ICGS, IAC, k, 10 2 1 218,67 129,22 134,54 JTT
ICN, ICTG, sl2008M6 135,14 98,98 103,68
ICIPP, ICS, 81,32*** 72,74 76,81
47,13 50,50 53,94
IBPG 23,94 32,25 35,07
7,89 17,98 20,16
3,47 7,60 9,14

Opombe: AIC – Akaike informacijski kriterij, HQ – Hannan-Quin informacijski kriterij,
SBIC – Schwarz informacijski kriterij, – kointegracijski rang, – kointegracijski rang ni-
čelne hipoteze, JTT – Johansen test sledi; ICGS – indeks cen v gostinstvu, IAC – indeks cen
hrane in brezalkoholnih pijač, IBPG – indeks bruto plač v gostinstvu, ICIPP– indeks cen in-
dustrijskih proizvodov pri proizvajalcih, ICS – indeks cen storitev, ICN – indeks cen naf-
te, ICTG – indeks cen tekočih goriv; ***: 1 % značilnosti; tr – linearni trend, k – konstanta,
sl2008M6 – strukturni lom.

Menjalni sektor predstavljajo spremenljivke ICIPP, ICN, ICTG in
IAC. Predpostavljamo, da so cene ICIPP in ICN (Irz, Niemi in Xing 2011),
gledano z vidika majhnih odprtih gospodarstev, kar Slovenija je (Bakucs,
Bojnec in Fertő 2012), zunanje kategorije in se določajo na osnovi medna-
rodne menjave. Predvsem na ICN država preko svoje ekonomske politi-
ke nima vpliva. Prav tako so svetovne cene hrane za večino gospodarstev
v veliki meri zunanja kategorija. Na svetovne trge hrane posamezna drža-
va nima toliko vpliva, da bi s svojo pridelavo in potrošnjo lahko vplivala na
cene, ki se na teh trgih ustvarjajo. Bakucs, Bojnec in Fertő (2012) prikaže-
jo povezanost slovenskih cen žita z madžarskimi cenami žita. Slovenija žito
uvaža in se cena ustvarja na osnovi menjave med državama, saj tudi Slove-
nija nima popolne samooskrbe s hrano, zato se cene na spremenljivki IAC
določajo na osnovi mednarodne menjave. Ponudbeni šok v domačem go-
   119   120   121   122   123   124   125   126   127   128   129