Page 121 - Tomšič, Nastja, 2016. Konkurenčnost malih in srednje velikih podjetij v globalnem trajnostnem razvoju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 121
Empirična raziskava 121
Razlika je v vplivu povečanja deleža izvoza v celotni prodaji (DI_CP_po-
večal) in trajnostnega razvoja podjetja (TR_F). Pri malih podjetjih ima na
prihodke od prodaje večji vpliv povečanje deleža izvoza v celotni prodaji,
pri srednje velikih podjetjih pa ima večji vpliv trajnostni razvoj podjetja. Iz
slednjega lahko razberemo, da so mala podjetja bolj usmerjena v internaci-
onalizacijo poslovanja, srednje velika podjetja pa bolj v trajnostni razvoj.
Dejstvo je, da so podjetja iz malih gospodarstev, kakršno je tudi sloven-
sko, prisiljena širiti poslovanje na mednarodne trge. Mnogim podjetjem, še
zlasti spretnim in malim, mednarodni trgi odpirajo še ne vidne priložnosti
(Simon 2010, 286). Tega se podjetja vse bolj zavedajo, nenazadnje tudi zara-
di krize. Tudi trajnostni razvoj podjetja postaja vse pomembnejši strateški
vidik posla, ki nedvomno prispeva k ustvarjanju trajne konkurenčne pred-
nosti (Berchicci in King 2007; Wagner 2009). Glede na rezultate raziskave
se tega bolje zavedajo večja podjetja.
Na samo produktivnost dela imata tako pri malih kot pri srednje veli-
kih podjetjih največji vpliv plačilna sposobnost (PL_S) in naročila (NAR).
Pri srednje velikih podjetjih je vpliv človeškega kapitala (CL_KAP_F) na
produktivnost dela nekoliko večji kot pri malih podjetjih, kar nakazuje,
da srednje velika podjetja v človeški kapital vlagajo več. Ključno je, da se
podjetja zavedajo, da so prav zaposleni, njihova znanja, izkušnje, zmož-
nosti in sposobnosti vir konkurenčne prednosti, na katerem je treba načr-
tno graditi. Večjih razlik v vplivu davka na dobiček, v primeru, ko podje-
tja ne uveljavljajo davčnih olajšav (DAV_DOB_1) na produktivnost dela,
tako pri malih kot pri srednje velikih podjetjih ni zaznati. Vpliv procesa
globalizacije (GLOB_F) na povečanje deleža izvoza v celotni prodaji je pri
malih podjetjih večji kot pri srednje velikih podjetjih, kar nakazuje, da so
mala podjetja bolj osredotočena na globalno podjetniško delovanje. Sled-
nje se ujema z rezultatom, nanašajočim se na vpliv povečanja deleža izvo-
za v celotni prodaji na prihodke od prodaje pri malih podjetjih. Na traj-
nostni razvoj podjetja ima tako pri malih kot pri srednje velikih podjetjih
največji vpliv odgovornost managementa (MAN_F), sledi proces inovira-
nja (INO_F), najmanjši vpliv pa imajo podjetniške mreže (POD_MR_F).
Glede povezanosti med odgovornostjo managementa in procesom inovi-
ranja tako pri malih kot pri srednje velikih podjetjih ni bistvenih razlik.
Povezanost med odgovornostjo managementa in človeškim kapitalom je
večja pri srednje velikih podjetjih, iz česar lahko razberemo, da se manage-
ment/vodstvo srednje velikih podjetij bolj zaveda pomena človeškega ka-
pitala. Slednje se ujema z rezultatom, nanašajočim na vpliv človeškega ka-
pitala na produktivnost dela pri srednje velikih podjetjih. Povezanost med
človeškim kapitalom in procesom inoviranja pa je večja pri malih podjetjih,
Razlika je v vplivu povečanja deleža izvoza v celotni prodaji (DI_CP_po-
večal) in trajnostnega razvoja podjetja (TR_F). Pri malih podjetjih ima na
prihodke od prodaje večji vpliv povečanje deleža izvoza v celotni prodaji,
pri srednje velikih podjetjih pa ima večji vpliv trajnostni razvoj podjetja. Iz
slednjega lahko razberemo, da so mala podjetja bolj usmerjena v internaci-
onalizacijo poslovanja, srednje velika podjetja pa bolj v trajnostni razvoj.
Dejstvo je, da so podjetja iz malih gospodarstev, kakršno je tudi sloven-
sko, prisiljena širiti poslovanje na mednarodne trge. Mnogim podjetjem, še
zlasti spretnim in malim, mednarodni trgi odpirajo še ne vidne priložnosti
(Simon 2010, 286). Tega se podjetja vse bolj zavedajo, nenazadnje tudi zara-
di krize. Tudi trajnostni razvoj podjetja postaja vse pomembnejši strateški
vidik posla, ki nedvomno prispeva k ustvarjanju trajne konkurenčne pred-
nosti (Berchicci in King 2007; Wagner 2009). Glede na rezultate raziskave
se tega bolje zavedajo večja podjetja.
Na samo produktivnost dela imata tako pri malih kot pri srednje veli-
kih podjetjih največji vpliv plačilna sposobnost (PL_S) in naročila (NAR).
Pri srednje velikih podjetjih je vpliv človeškega kapitala (CL_KAP_F) na
produktivnost dela nekoliko večji kot pri malih podjetjih, kar nakazuje,
da srednje velika podjetja v človeški kapital vlagajo več. Ključno je, da se
podjetja zavedajo, da so prav zaposleni, njihova znanja, izkušnje, zmož-
nosti in sposobnosti vir konkurenčne prednosti, na katerem je treba načr-
tno graditi. Večjih razlik v vplivu davka na dobiček, v primeru, ko podje-
tja ne uveljavljajo davčnih olajšav (DAV_DOB_1) na produktivnost dela,
tako pri malih kot pri srednje velikih podjetjih ni zaznati. Vpliv procesa
globalizacije (GLOB_F) na povečanje deleža izvoza v celotni prodaji je pri
malih podjetjih večji kot pri srednje velikih podjetjih, kar nakazuje, da so
mala podjetja bolj osredotočena na globalno podjetniško delovanje. Sled-
nje se ujema z rezultatom, nanašajočim se na vpliv povečanja deleža izvo-
za v celotni prodaji na prihodke od prodaje pri malih podjetjih. Na traj-
nostni razvoj podjetja ima tako pri malih kot pri srednje velikih podjetjih
največji vpliv odgovornost managementa (MAN_F), sledi proces inovira-
nja (INO_F), najmanjši vpliv pa imajo podjetniške mreže (POD_MR_F).
Glede povezanosti med odgovornostjo managementa in procesom inovi-
ranja tako pri malih kot pri srednje velikih podjetjih ni bistvenih razlik.
Povezanost med odgovornostjo managementa in človeškim kapitalom je
večja pri srednje velikih podjetjih, iz česar lahko razberemo, da se manage-
ment/vodstvo srednje velikih podjetij bolj zaveda pomena človeškega ka-
pitala. Slednje se ujema z rezultatom, nanašajočim na vpliv človeškega ka-
pitala na produktivnost dela pri srednje velikih podjetjih. Povezanost med
človeškim kapitalom in procesom inoviranja pa je večja pri malih podjetjih,
