Page 11 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 11
Uvod 11
2 % anketiranih (prav tam) je menilo, da računalništvo v oblaku ne pri-
naša inovativnosti.
Široka raba računalništva v oblaku in spreminjajoča se ekonomija ob-
sega, ki zmanjšuje ovire za inovacije, nudita po mnenju Williamsa (2012,
70) potencial za spremembo globalne ekonomije, kot jo poznamo danes.
Po napovedih International Data Corporation (Little, Huston in Segal
2013) bo na področju javnih računalniških oblakov v obdobju 2013–2017
zabeležena 23,5 % letna rast, kar je petkrat več kot na področju celotne in-
dustrije informacijske tehnologije.
Računalništvo v oblaku v današnjem času predstavlja gonilno silo
razvoja na področju IKT. Z rešitvami v oblaku se ukvarjajo vsa ključ-
na računalniška podjetja (Buyya idr. 2009; Buyya, Broberg in Gościński
2011). Tem tehnološkim, procesnim in organizacijskim spremembam se
prilagajajo tudi ustanove javne uprave posameznih držav. Direktor urada
za vladne komunikacije ZDA, Kundra (2010), ugotavlja, da bo uporaba
računalništva v oblaku omogočila temeljne spremembe načina, s katerim
vlada zagotavlja storitve za državljane. Odgovornost vlade je doseganje
pomembnih stroškovnih in inovacijskih koristi računalništva v oblaku
(Kundra 2011, 33).
Wyld (2010, 7–10) ugotavlja, da so vlade Velike Britanije, Japonske,
Tajske, Nove Zelandije, Vietnama, Kitajske in Singapurja že predstavile
modele računalništva v oblaku. Tudi Evropska komisija (EK) je pripravi-
la strategijo uvajanja računalništva v oblaku (EC 2012). V njej države čla-
nice poziva k delovanju v smeri zakonodajne ureditve računalništva v ob-
laku in prevzemu vodilne vloge pri njegovem uvajanju. Tem pobudam se
pridružuje tudi Slovenija. V »Izhodiščih za prenovo državne informati-
ke« (MNZ 2013), ki z državnim računalniškim oblakom (DRO) orga-
nizacijo delovanja IKT državne uprave postavlja na nove temelje, je po-
udarjeno, da institucije javnega sektorja od rešitev IKT pričakujejo hitro
odzivanje na njihove potrebe. Institucije zahtevajo enostaven dostop in
uporabo informacijskih sistemov, ki so že izdelani in so na voljo, vlada pa
pričakuje hitro doseganje strateških ciljev in izvajanje politike (prav tam).
Dukarić in Jurič (2010, 9) ugotavljata, da javna uprava zaradi svojih po-
sebnih lastnosti predstavlja področje, na katerem lahko računalništvo v
oblaku v celoti pokaže svoje prednosti.
Prehod na računalništvo v oblaku odpira vrsto vprašanj in dilem o
zrelosti tega modela. Uporaba oblakov v javni upravi lahko vpliva na spo-
sobnost zagotavljanja skladnosti informacijskih rešitev s predpisi, in sicer
predvsem glede lokacije fizičnega shranjevanja podatkov zunaj države in
zagotavljanja dostopa do podatkov (Dukarić in Jurič 2010, 8).
2 % anketiranih (prav tam) je menilo, da računalništvo v oblaku ne pri-
naša inovativnosti.
Široka raba računalništva v oblaku in spreminjajoča se ekonomija ob-
sega, ki zmanjšuje ovire za inovacije, nudita po mnenju Williamsa (2012,
70) potencial za spremembo globalne ekonomije, kot jo poznamo danes.
Po napovedih International Data Corporation (Little, Huston in Segal
2013) bo na področju javnih računalniških oblakov v obdobju 2013–2017
zabeležena 23,5 % letna rast, kar je petkrat več kot na področju celotne in-
dustrije informacijske tehnologije.
Računalništvo v oblaku v današnjem času predstavlja gonilno silo
razvoja na področju IKT. Z rešitvami v oblaku se ukvarjajo vsa ključ-
na računalniška podjetja (Buyya idr. 2009; Buyya, Broberg in Gościński
2011). Tem tehnološkim, procesnim in organizacijskim spremembam se
prilagajajo tudi ustanove javne uprave posameznih držav. Direktor urada
za vladne komunikacije ZDA, Kundra (2010), ugotavlja, da bo uporaba
računalništva v oblaku omogočila temeljne spremembe načina, s katerim
vlada zagotavlja storitve za državljane. Odgovornost vlade je doseganje
pomembnih stroškovnih in inovacijskih koristi računalništva v oblaku
(Kundra 2011, 33).
Wyld (2010, 7–10) ugotavlja, da so vlade Velike Britanije, Japonske,
Tajske, Nove Zelandije, Vietnama, Kitajske in Singapurja že predstavile
modele računalništva v oblaku. Tudi Evropska komisija (EK) je pripravi-
la strategijo uvajanja računalništva v oblaku (EC 2012). V njej države čla-
nice poziva k delovanju v smeri zakonodajne ureditve računalništva v ob-
laku in prevzemu vodilne vloge pri njegovem uvajanju. Tem pobudam se
pridružuje tudi Slovenija. V »Izhodiščih za prenovo državne informati-
ke« (MNZ 2013), ki z državnim računalniškim oblakom (DRO) orga-
nizacijo delovanja IKT državne uprave postavlja na nove temelje, je po-
udarjeno, da institucije javnega sektorja od rešitev IKT pričakujejo hitro
odzivanje na njihove potrebe. Institucije zahtevajo enostaven dostop in
uporabo informacijskih sistemov, ki so že izdelani in so na voljo, vlada pa
pričakuje hitro doseganje strateških ciljev in izvajanje politike (prav tam).
Dukarić in Jurič (2010, 9) ugotavljata, da javna uprava zaradi svojih po-
sebnih lastnosti predstavlja področje, na katerem lahko računalništvo v
oblaku v celoti pokaže svoje prednosti.
Prehod na računalništvo v oblaku odpira vrsto vprašanj in dilem o
zrelosti tega modela. Uporaba oblakov v javni upravi lahko vpliva na spo-
sobnost zagotavljanja skladnosti informacijskih rešitev s predpisi, in sicer
predvsem glede lokacije fizičnega shranjevanja podatkov zunaj države in
zagotavljanja dostopa do podatkov (Dukarić in Jurič 2010, 8).
