Page 12 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 12
Javna uprava v računalniškem oblaku
Varnostni vidik izpostavljajo tudi Tweneboah-Koduah idr. (2014). V
svoji študiji (prav tam) navajajo, da so glavne skrbi glede vpeljave računal-
ništva v oblaku varnost, lokacija in zasebnost podatkov, univerzalna po-
vezljivost, veljavna zakonodaja in pristojnost nad podatki ter negotovost
glede stroškov migracije na nove sisteme. Ugotoviti bi morali, ali podobni
dejavniki obstajajo tudi pri uporabi računalništva v oblaku v Sloveniji in
kaj bi bilo potrebno storiti, da bi zmanjšali tveganja ob uspešni in učinko-
viti vpeljavi računalništva v oblaku v poslovanje javne uprave.
Nesporno je, da področje računalništva v oblaku predstavlja novo
razv ojno paradigmo v svetu računalništva, ki prinaša veliko odprtih vpra-
šanj. Stopnja razvoja računalništva v oblaku na področju organov javne
uprave v svetu je različna in ponekod, kljub jasnim smernicam in spod-
bujanju, ne dosega pričakovanega obsega. Državna uprava RS je vzposta-
12 vila projekte za uvedbo državnega računalniškega oblaka, s katerim želi
zmanjšati stroške državne informatike, vendar v Sloveniji še ni raziskav,
ki bi opredelile dejavnike, zaradi katerih bi bila uvedba računalništva v
oblaku lahko manj uspešna in/ali manj učinkovita.
Pri preučevanju literature smo zasledili tuje raziskave o vpeljevanju
računalništva v oblaku v ustanove javne uprave in raziskave o ovirah, s ka-
terimi se pri tem srečujejo. Raziskava KPMG, A Global Study of Gover-
nments’ Adoption of Cloud (KPMG 2012), v kateri je sodelovalo 430 di-
rektorjev iz desetih držav, je obravnavala dejavnike, ki vplivajo na uvedbo
računalništva v oblaku v javni upravi.
V raziskavi Barriers to Government Cloud Adoption (Tweneboah-
-Koduah idr. 2014) so raziskovali ovire za sprejem računalništva v oblaku
v javno upravo. Pri tej raziskavi je sodeloval tudi Kompetenčni center sto-
ritve podprte z računalništvom v oblaku (KC Class) iz Slovenije. Drugih
raziskav, z izjemo nekaj primerov praktične rabe računalništva v oblaku,
ki bi bile opravljene v Sloveniji, ni zaslediti. Pomanjkanje raziskav s pod-
ročja uporabe računalniškega oblaka nas je usmerilo v raziskovanje po-
znavanja računalništva v oblaku v javni upravi. Raziskati smo želeli mož-
nosti uvedbe računalništva v oblaku ter opredeliti dejavnike, ki bi lahko
negativno vplivali na uspešnost in učinkovitost vpeljevanja te nove para-
digme.
Z raziskavo smo želeli preveriti veljavnost naslednjih hipotez:
- H1: Poznavanje računalništva v oblaku in koristi, ki jih s sabo pri-
naša, je v slovenski javni upravi pomanjkljivo.
- H2: Organi javne uprave so računalništvu v oblaku bolj naklonje-
ni kot organi ožje državne uprave.
Varnostni vidik izpostavljajo tudi Tweneboah-Koduah idr. (2014). V
svoji študiji (prav tam) navajajo, da so glavne skrbi glede vpeljave računal-
ništva v oblaku varnost, lokacija in zasebnost podatkov, univerzalna po-
vezljivost, veljavna zakonodaja in pristojnost nad podatki ter negotovost
glede stroškov migracije na nove sisteme. Ugotoviti bi morali, ali podobni
dejavniki obstajajo tudi pri uporabi računalništva v oblaku v Sloveniji in
kaj bi bilo potrebno storiti, da bi zmanjšali tveganja ob uspešni in učinko-
viti vpeljavi računalništva v oblaku v poslovanje javne uprave.
Nesporno je, da področje računalništva v oblaku predstavlja novo
razv ojno paradigmo v svetu računalništva, ki prinaša veliko odprtih vpra-
šanj. Stopnja razvoja računalništva v oblaku na področju organov javne
uprave v svetu je različna in ponekod, kljub jasnim smernicam in spod-
bujanju, ne dosega pričakovanega obsega. Državna uprava RS je vzposta-
12 vila projekte za uvedbo državnega računalniškega oblaka, s katerim želi
zmanjšati stroške državne informatike, vendar v Sloveniji še ni raziskav,
ki bi opredelile dejavnike, zaradi katerih bi bila uvedba računalništva v
oblaku lahko manj uspešna in/ali manj učinkovita.
Pri preučevanju literature smo zasledili tuje raziskave o vpeljevanju
računalništva v oblaku v ustanove javne uprave in raziskave o ovirah, s ka-
terimi se pri tem srečujejo. Raziskava KPMG, A Global Study of Gover-
nments’ Adoption of Cloud (KPMG 2012), v kateri je sodelovalo 430 di-
rektorjev iz desetih držav, je obravnavala dejavnike, ki vplivajo na uvedbo
računalništva v oblaku v javni upravi.
V raziskavi Barriers to Government Cloud Adoption (Tweneboah-
-Koduah idr. 2014) so raziskovali ovire za sprejem računalništva v oblaku
v javno upravo. Pri tej raziskavi je sodeloval tudi Kompetenčni center sto-
ritve podprte z računalništvom v oblaku (KC Class) iz Slovenije. Drugih
raziskav, z izjemo nekaj primerov praktične rabe računalništva v oblaku,
ki bi bile opravljene v Sloveniji, ni zaslediti. Pomanjkanje raziskav s pod-
ročja uporabe računalniškega oblaka nas je usmerilo v raziskovanje po-
znavanja računalništva v oblaku v javni upravi. Raziskati smo želeli mož-
nosti uvedbe računalništva v oblaku ter opredeliti dejavnike, ki bi lahko
negativno vplivali na uspešnost in učinkovitost vpeljevanja te nove para-
digme.
Z raziskavo smo želeli preveriti veljavnost naslednjih hipotez:
- H1: Poznavanje računalništva v oblaku in koristi, ki jih s sabo pri-
naša, je v slovenski javni upravi pomanjkljivo.
- H2: Organi javne uprave so računalništvu v oblaku bolj naklonje-
ni kot organi ožje državne uprave.
