Page 62 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 62
Javna uprava v računalniškem oblaku
članic EU). Dobljene rezultate je ENISA, glede na merila, razvrstila v šti-
ri kategorije (prav tam):
- Zgodnji uporabniki: Velika Britanija, Španija in Francija,
- Dobro informirani uporabniki: Nizozemska, Nemčija, Moldavija,
Norveška, Irska, Finska, Slovaška, Belgija, Grčija in Švedska,
- Inovatorji: Italija, Avstrija, Slovenija, Portugalska in Turčija,
- Odlašajoči uporabniki: Malta, Romunija, Ciper in Poljska.
Neenakomernost uvajanja računalništva v oblaku na področju javne-
ga sektorja v EU ugotavljajo tudi Draoli idr. (2014). Menijo (prav tam),
da so nekatere države pionirji z inovativnimi strategijami, politikami in
izvedbami, druge države pa so pri prehodu k računalništvu v oblaku po-
časnejše. Razlog vidijo v pomanjkanju ustreznih pobud, znanja in vi-
62 rov, pri nekaterih državah pa zaostajajo zaradi pomanjkanja zaupanja,
zadržkov na področju varnosti in neprilagojenih strategij.
Slovenski državni računalniški oblak
Slovenska javna uprava je na področju državne informatike pristopi-
la k optimiranju in racionalizaciji e-uprave s predstavitvijo izhodišč za
prenovo državne informatike na Vladi RS v začetku leta 2014 (MNZ
2013). Predstavitvi izhodišč je sledilo zbiranje in analiza podatkov o
državni informatiki. Rezultati analize (MNZ 2014a) so podali celo-
vit vpogled v stanje na področju kadrovskih virov v državni informa-
tiki, IKT virov in stroškov upravljanja državne informatike. Pokazalo
se je (prav tam), da državno informatiko tvori niz heterogenih infor-
macijskih sistemov, zgrajenih na nestandardizirani opremi, na različ-
nih tehnoloških platformah, heterogenih podatkovnih zbirkah ter ve-
likem številu nepovezanih IKT rešitev, ki podpirajo poslovne procese
posameznih sektorjev. MNZ ugotavlja (prav tam), da je tako stanje pos-
ledica decentraliziranega razvoja državne informatike. Finančna ana-
liza je pokazala (prav tam), da znaša skupni strošek zagotavljanja in-
formacijskih storitev na letni ravni povprečno 74,4 milijonov EUR za
obdobje med leti 2010 in 2013. Zaskrbljuje pa tudi upadanje investicij v
državno informatiko (prav tam). Analiza je pokazala (prav tam), da bi
s centralizacijo in konsolidacijo državne informatike lahko privarčeva-
li 27 % sredstev. V analizi je našteta vrsta ukrepov za racionalizacijo in
optimiranje državne informatike, katerih skupna značilnost je central-
no upravljanje informacijske infrastrukture in vzpostavitev državnega
računalniškega oblaka (DRO).
članic EU). Dobljene rezultate je ENISA, glede na merila, razvrstila v šti-
ri kategorije (prav tam):
- Zgodnji uporabniki: Velika Britanija, Španija in Francija,
- Dobro informirani uporabniki: Nizozemska, Nemčija, Moldavija,
Norveška, Irska, Finska, Slovaška, Belgija, Grčija in Švedska,
- Inovatorji: Italija, Avstrija, Slovenija, Portugalska in Turčija,
- Odlašajoči uporabniki: Malta, Romunija, Ciper in Poljska.
Neenakomernost uvajanja računalništva v oblaku na področju javne-
ga sektorja v EU ugotavljajo tudi Draoli idr. (2014). Menijo (prav tam),
da so nekatere države pionirji z inovativnimi strategijami, politikami in
izvedbami, druge države pa so pri prehodu k računalništvu v oblaku po-
časnejše. Razlog vidijo v pomanjkanju ustreznih pobud, znanja in vi-
62 rov, pri nekaterih državah pa zaostajajo zaradi pomanjkanja zaupanja,
zadržkov na področju varnosti in neprilagojenih strategij.
Slovenski državni računalniški oblak
Slovenska javna uprava je na področju državne informatike pristopi-
la k optimiranju in racionalizaciji e-uprave s predstavitvijo izhodišč za
prenovo državne informatike na Vladi RS v začetku leta 2014 (MNZ
2013). Predstavitvi izhodišč je sledilo zbiranje in analiza podatkov o
državni informatiki. Rezultati analize (MNZ 2014a) so podali celo-
vit vpogled v stanje na področju kadrovskih virov v državni informa-
tiki, IKT virov in stroškov upravljanja državne informatike. Pokazalo
se je (prav tam), da državno informatiko tvori niz heterogenih infor-
macijskih sistemov, zgrajenih na nestandardizirani opremi, na različ-
nih tehnoloških platformah, heterogenih podatkovnih zbirkah ter ve-
likem številu nepovezanih IKT rešitev, ki podpirajo poslovne procese
posameznih sektorjev. MNZ ugotavlja (prav tam), da je tako stanje pos-
ledica decentraliziranega razvoja državne informatike. Finančna ana-
liza je pokazala (prav tam), da znaša skupni strošek zagotavljanja in-
formacijskih storitev na letni ravni povprečno 74,4 milijonov EUR za
obdobje med leti 2010 in 2013. Zaskrbljuje pa tudi upadanje investicij v
državno informatiko (prav tam). Analiza je pokazala (prav tam), da bi
s centralizacijo in konsolidacijo državne informatike lahko privarčeva-
li 27 % sredstev. V analizi je našteta vrsta ukrepov za racionalizacijo in
optimiranje državne informatike, katerih skupna značilnost je central-
no upravljanje informacijske infrastrukture in vzpostavitev državnega
računalniškega oblaka (DRO).
