Page 57 - Ujčič, Anton, in Viktorija Florjančič, 2017. Javna uprava v računalniškem oblaku. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 57
Računalništvo v oblaku in javna uprava 57
Zvezna uprava ZDA je največji uporabnik informacijskih tehnologij
(Kundra 2010), saj porabi približno 80 milijard dolarjev za delovanje več
kot 12.000 informacijskih sistemov. Razdrobljenost sistemov, slabo izva-
janje projektov in uporaba vgrajenih tehnologij, predstavljajo ovire za do-
seganje podobne produktivnosti in uspešnosti, kot jo dosega zasebni sek-
tor. Kundra meni (prav tam), da ima računalništvo v oblaku potencial za
znatno povečanje produktivnosti, učinkovitosti in stopnje izkoriščenosti
podatkovnih centrov ter za znižanje operativnih stroškov. Z uporabo ra-
čunalništva v oblaku bi zvezna uprava dobila hitrejši in cenejši dostop do
zmogljivih tehnoloških virov, kar bi omogočilo, da vlada bolje služi ame-
riškim državljanom in se osredotoči na kritične naloge, ne pa na nabavo,
prilagajanje in upravljanje redundantnih infrastruktur.
Ob zavedanju vseh slabosti upravljanja razdrobljenih informacijskih
sistemov in visokih stroškov upravljanja ter pozitivnih lastnosti uvedbe ra-
čunalništva v oblaku, je zvezna vlada sprejela Državno strategijo računal-
ništva v oblaku (Kundra 2011). V strategiji so podrobno razdelani koraki
za vpeljavo računalništva v oblaku, ki mora segati na vsa področja držav-
ne uprave. Za izvajanje strategije so namenili 20 milijard dolarjev. Ključ-
no sporočilo strategije pa je t. i. »Cloud First Policy«, ki vsem zveznim
agencijam nalaga uvedbo oblačnih rešitev povsod tam, kjer obstajajo var-
ne, zanesljive in stroškovno učinkovite zmožnosti za računalništvo v ob-
laku. Agencije morajo začeti z ocenjevanjem in spremembo strategij IKT
proračunov v smeri računalništva v oblaku (prav tam).
V najnovejšem poročilu Kongresne službe za raziskave (Moloney
Figliola in Fisher 2015) je bil opravljen pregled izvajanja pobude za dr-
žavno računalništvo v oblaku in politike »Cloud First Policy« do leta
2014. V raziskavo so vključili sedem državnih agencij s področja kmetij-
stva, zdravstva in človeških storitev, domovinske varnosti, države, zak-
ladništva, administracije splošnih storitev ter administracije malih pod-
jetij. Ugotovili so (prav tam), da je od leta 2012 število storitev naraslo z
21 na 101. Stroški za razvoj računalništva v oblaku so narasli s 307 milijo-
nov dolarjev na 529 milijonov dolarjev, kar pa predstavlja le 1 % povečan
ja glede na njihov celoten IKT proračun. Obenem so agencije poročale o
96 milijonih USD prihranka.
Ugotovljena je bila vrsta razlogov, zaradi katerih vpeljava računalni-
štva v oblaku ni tako hitra, kot je bilo želeno. Pri tem so izpostavili na
slednje razloge (prav tam):
- zadostitev zveznim varnostnim zahtevam,
- sprememba kulturnih ovir znotraj agencij,
- zadostitev novim zahtevam glede omrežja,
Zvezna uprava ZDA je največji uporabnik informacijskih tehnologij
(Kundra 2010), saj porabi približno 80 milijard dolarjev za delovanje več
kot 12.000 informacijskih sistemov. Razdrobljenost sistemov, slabo izva-
janje projektov in uporaba vgrajenih tehnologij, predstavljajo ovire za do-
seganje podobne produktivnosti in uspešnosti, kot jo dosega zasebni sek-
tor. Kundra meni (prav tam), da ima računalništvo v oblaku potencial za
znatno povečanje produktivnosti, učinkovitosti in stopnje izkoriščenosti
podatkovnih centrov ter za znižanje operativnih stroškov. Z uporabo ra-
čunalništva v oblaku bi zvezna uprava dobila hitrejši in cenejši dostop do
zmogljivih tehnoloških virov, kar bi omogočilo, da vlada bolje služi ame-
riškim državljanom in se osredotoči na kritične naloge, ne pa na nabavo,
prilagajanje in upravljanje redundantnih infrastruktur.
Ob zavedanju vseh slabosti upravljanja razdrobljenih informacijskih
sistemov in visokih stroškov upravljanja ter pozitivnih lastnosti uvedbe ra-
čunalništva v oblaku, je zvezna vlada sprejela Državno strategijo računal-
ništva v oblaku (Kundra 2011). V strategiji so podrobno razdelani koraki
za vpeljavo računalništva v oblaku, ki mora segati na vsa področja držav-
ne uprave. Za izvajanje strategije so namenili 20 milijard dolarjev. Ključ-
no sporočilo strategije pa je t. i. »Cloud First Policy«, ki vsem zveznim
agencijam nalaga uvedbo oblačnih rešitev povsod tam, kjer obstajajo var-
ne, zanesljive in stroškovno učinkovite zmožnosti za računalništvo v ob-
laku. Agencije morajo začeti z ocenjevanjem in spremembo strategij IKT
proračunov v smeri računalništva v oblaku (prav tam).
V najnovejšem poročilu Kongresne službe za raziskave (Moloney
Figliola in Fisher 2015) je bil opravljen pregled izvajanja pobude za dr-
žavno računalništvo v oblaku in politike »Cloud First Policy« do leta
2014. V raziskavo so vključili sedem državnih agencij s področja kmetij-
stva, zdravstva in človeških storitev, domovinske varnosti, države, zak-
ladništva, administracije splošnih storitev ter administracije malih pod-
jetij. Ugotovili so (prav tam), da je od leta 2012 število storitev naraslo z
21 na 101. Stroški za razvoj računalništva v oblaku so narasli s 307 milijo-
nov dolarjev na 529 milijonov dolarjev, kar pa predstavlja le 1 % povečan
ja glede na njihov celoten IKT proračun. Obenem so agencije poročale o
96 milijonih USD prihranka.
Ugotovljena je bila vrsta razlogov, zaradi katerih vpeljava računalni-
štva v oblaku ni tako hitra, kot je bilo želeno. Pri tem so izpostavili na
slednje razloge (prav tam):
- zadostitev zveznim varnostnim zahtevam,
- sprememba kulturnih ovir znotraj agencij,
- zadostitev novim zahtevam glede omrežja,
