Page 327 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 327
spr emembe lastništva in r abe zemljišč v zadnjih dvesto letih v slovenski istr i
Slika 4. Lastništvo parcel v Pomjanu glede na kraj bivališča lastnika v letu 2011 glede na
število
be skupaj imele v lasti okrog 34 % parcel oziroma 36 % površine zemljišč v
Pomjanu. Kar 134 (6 %) parcel v Pomjanu oziroma 5 % vseh površin zemljišč
v letu 2011 je izkazovalo kategorijo mešanega lastništva.
Med preučevanima obdobjema se je število parcel z enim lastnikom
zmanjšalo za 926, delež pa se je zmanjšal z 88 na 66 %. Delež parcel z enim
lastnikom je bistveno večji, če v analizo vključimo zgolj lastnike parcel iz
Pomjana, in znaša 72 %, vendar pa se je v primerjavi s starejšim obdobjem
zmanjšal za 11 odstotnih točk. Največje število lastnikov ene parcele je bilo
19, poleg samostojnega lastništva prevladujejo še parcele z dvema (10 %) in s
tremi lastniki (5 %), deleži se z večanjem števila lastnikov na parcelo zmanj-
šujejo. V letu 2011 je imel med prebivalci Pomjana lastnik z največ parce-
lami v lasti 49 parcel oziroma 5,9 ha površin, kar je predstavljalo 11 % vseh
parcel oziroma 9 % površine vseh zemljišč lastnikov iz Pomjana. Sledili so
lastniki z 37, 31, 29 in s 27 parcelami, kar so za več kot polovico manjše šte-
vilke kot v času franciscejskega katastra.
Podobno dinamične procese sprememb lastniške sestave, kot smo jih
ugotovili v Pomjanu, je na primeru Dekanov ugotovila T. Božič (2010).
V začetku 19. stoletja so bili največji posestniki kmetijskih zemljišč na-
mreč lastniki mlinov ob reki Rižani, kar očitno kaže na gospodarski po-
men mlinarstva v tistem času. V Dekanih je bil značilen proces drobitve
posesti: na eni strani se je povečal delež posestnikov z majhnim številom
325
Slika 4. Lastništvo parcel v Pomjanu glede na kraj bivališča lastnika v letu 2011 glede na
število
be skupaj imele v lasti okrog 34 % parcel oziroma 36 % površine zemljišč v
Pomjanu. Kar 134 (6 %) parcel v Pomjanu oziroma 5 % vseh površin zemljišč
v letu 2011 je izkazovalo kategorijo mešanega lastništva.
Med preučevanima obdobjema se je število parcel z enim lastnikom
zmanjšalo za 926, delež pa se je zmanjšal z 88 na 66 %. Delež parcel z enim
lastnikom je bistveno večji, če v analizo vključimo zgolj lastnike parcel iz
Pomjana, in znaša 72 %, vendar pa se je v primerjavi s starejšim obdobjem
zmanjšal za 11 odstotnih točk. Največje število lastnikov ene parcele je bilo
19, poleg samostojnega lastništva prevladujejo še parcele z dvema (10 %) in s
tremi lastniki (5 %), deleži se z večanjem števila lastnikov na parcelo zmanj-
šujejo. V letu 2011 je imel med prebivalci Pomjana lastnik z največ parce-
lami v lasti 49 parcel oziroma 5,9 ha površin, kar je predstavljalo 11 % vseh
parcel oziroma 9 % površine vseh zemljišč lastnikov iz Pomjana. Sledili so
lastniki z 37, 31, 29 in s 27 parcelami, kar so za več kot polovico manjše šte-
vilke kot v času franciscejskega katastra.
Podobno dinamične procese sprememb lastniške sestave, kot smo jih
ugotovili v Pomjanu, je na primeru Dekanov ugotovila T. Božič (2010).
V začetku 19. stoletja so bili največji posestniki kmetijskih zemljišč na-
mreč lastniki mlinov ob reki Rižani, kar očitno kaže na gospodarski po-
men mlinarstva v tistem času. V Dekanih je bil značilen proces drobitve
posesti: na eni strani se je povečal delež posestnikov z majhnim številom
325
