Page 322 - Lazar, Irena, Aleksander Panjek in Jonatan Vinkler. Ur. 2020. Mikro in makro. Pristopi in prispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici UP Fakultete za humanistične študije, 1. knjiga. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 322
mikro in makro: pr istopi in pr ispevki k humanističnim vedam ob dvajsetletnici up fhš
v Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (MKGP 2014). Podatke o lastništvu parcel z
začetka 19. stoletja smo pridobili v opisnem delu franciscejskega katastra
za KO Pomjan (AST, CF, SE, 509/9, EVE). Podatke o lastništvu zemljišč
v letu 2011 smo pridobili na portalu Prostor Geodetske uprave Republike
Slovenije (GURS 2011b), kjer je bilo takrat še omogočeno pridobivanje na-
tančnih podatkov o lastnikih parcel – fizičnih osebah, kar danes zaradi va-
rovanja osebnih podatkov v takšni obliki ni več mogoče.
Pri določanju vrednosti posameznih spremenljivk smo upoštevali na-
slednja izhodišča. V primerih, ko je bilo na eni parceli več različnih katego-
rij rabe tal, smo zapisali kategorijo prevladujoče rabe. Parcelam, ki so imele
vsaj del zemljišča opredeljen kot pozidan, smo pri rabi tal določili kategori-
jo pozidana parcela. V primerih približno enakih deležev različnih katego-
rij rabe tal smo se odločili zapisati intenzivnejšo kategorijo rabe tal na par-
celi. Pri določanju lastništva parcel v franciscejskem katastru smo zapisali
imena vseh lastnikov posameznega zemljišča (bili so največ trije) in če je bil
vsaj eden od lastnikov iz Pomjana, smo zapisali hišno številko omenjenega
lastnika. Izkazalo se je, da je opisni del franciscejskega katastra za Pomjan
v tem delu pomanjkljivo izpolnjen, zato hišnih številk prebivališča nismo
mogli določiti vsem lastnikom parcel. Pri določanju lastništva parcel v letu
2011 smo se srečali z raznovrstnejšo lastniško sestavo (fizične kot pravne
osebe). Pri določanju kraja bivanja smo upoštevali bivališče večinskega la-
stnika, v primeru enakih deležev pa smo sledili zakonitosti bližine bivanja,
kar pomeni, da smo po vrsti dali prednost lastnikom iz Pomjana, nato la-
stnikom iz iste katastrske občine, sledili so lastniki iz ostalih naselij v ob-
čini itn. Če so bili deleži parcel enakomerno razporejeni na več lastnikov,
smo parceli pripisali kategorijo mešanega lastništva. Razen rabe tal v letu
2014, ki smo jo s pomočjo programa ArcGIS zajeli samodejno, smo prido-
bljene podatke ročno vstavljali v že omenjeno preglednico.
Številčenje parcel današnjega katastra večinoma temelji na številčenju
v franciscejskem katastru. Zaradi dedovanja in delitve nekdaj skupnih ze-
mljišč so sicer pogost primer delitve prvotnih parcel na več delov, kar pri
določanju vrednosti spremenljivk ni predstavljalo posebne težave. Nekoliko
težje je bilo ugotavljati, katerim nekdanjim parcelam v franciscejskem ka-
tastru ustrezajo povsem na novo oštevilčene parcele sodobnega katastra.
V takih primeri smo si pomagali s prekrivanjem in primerjanjem geore-
ferenciranih zemljevidov franciscejskega in današnjega katastra. Težavo je
320
v Javnem pregledovalniku grafičnih podatkov Ministrstva za kmetijstvo,
gozdarstvo in prehrano (MKGP 2014). Podatke o lastništvu parcel z
začetka 19. stoletja smo pridobili v opisnem delu franciscejskega katastra
za KO Pomjan (AST, CF, SE, 509/9, EVE). Podatke o lastništvu zemljišč
v letu 2011 smo pridobili na portalu Prostor Geodetske uprave Republike
Slovenije (GURS 2011b), kjer je bilo takrat še omogočeno pridobivanje na-
tančnih podatkov o lastnikih parcel – fizičnih osebah, kar danes zaradi va-
rovanja osebnih podatkov v takšni obliki ni več mogoče.
Pri določanju vrednosti posameznih spremenljivk smo upoštevali na-
slednja izhodišča. V primerih, ko je bilo na eni parceli več različnih katego-
rij rabe tal, smo zapisali kategorijo prevladujoče rabe. Parcelam, ki so imele
vsaj del zemljišča opredeljen kot pozidan, smo pri rabi tal določili kategori-
jo pozidana parcela. V primerih približno enakih deležev različnih katego-
rij rabe tal smo se odločili zapisati intenzivnejšo kategorijo rabe tal na par-
celi. Pri določanju lastništva parcel v franciscejskem katastru smo zapisali
imena vseh lastnikov posameznega zemljišča (bili so največ trije) in če je bil
vsaj eden od lastnikov iz Pomjana, smo zapisali hišno številko omenjenega
lastnika. Izkazalo se je, da je opisni del franciscejskega katastra za Pomjan
v tem delu pomanjkljivo izpolnjen, zato hišnih številk prebivališča nismo
mogli določiti vsem lastnikom parcel. Pri določanju lastništva parcel v letu
2011 smo se srečali z raznovrstnejšo lastniško sestavo (fizične kot pravne
osebe). Pri določanju kraja bivanja smo upoštevali bivališče večinskega la-
stnika, v primeru enakih deležev pa smo sledili zakonitosti bližine bivanja,
kar pomeni, da smo po vrsti dali prednost lastnikom iz Pomjana, nato la-
stnikom iz iste katastrske občine, sledili so lastniki iz ostalih naselij v ob-
čini itn. Če so bili deleži parcel enakomerno razporejeni na več lastnikov,
smo parceli pripisali kategorijo mešanega lastništva. Razen rabe tal v letu
2014, ki smo jo s pomočjo programa ArcGIS zajeli samodejno, smo prido-
bljene podatke ročno vstavljali v že omenjeno preglednico.
Številčenje parcel današnjega katastra večinoma temelji na številčenju
v franciscejskem katastru. Zaradi dedovanja in delitve nekdaj skupnih ze-
mljišč so sicer pogost primer delitve prvotnih parcel na več delov, kar pri
določanju vrednosti spremenljivk ni predstavljalo posebne težave. Nekoliko
težje je bilo ugotavljati, katerim nekdanjim parcelam v franciscejskem ka-
tastru ustrezajo povsem na novo oštevilčene parcele sodobnega katastra.
V takih primeri smo si pomagali s prekrivanjem in primerjanjem geore-
ferenciranih zemljevidov franciscejskega in današnjega katastra. Težavo je
320
