Page 134 - Faganel, Armand, in Anita Trnavčević. 2017. Marketizacijski diskurz v izobraževanju. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 134
Recenziji
dileme in odprta vprašanja glede bodočega razvoja slovenskega visoko-
šolskega izobraževanja in tako pomembno prispeva k preučevanju jav-
nih visokošolskih storitev. Predstavlja koristno branje za raziskovalce,
študente, snovalce politik in druge zainteresirane javnosti.
dr. Slavko Gaber
Monografija Marketizacijski diskurz v izobraževanju: dekonstrukcija znan-
stvene publicistike sistematično, izčrpno in celovito obravnava globalno
in lokalno aktualen problem marketizacije visokošolskega izobraževa-
nja. Avtorja s kritično diskurzivno analizo znanstvenih člankov ter z
dekonstrukcijo argumentov zagovornikov in nasprotnikov procesa naj-
prej poglobljeno preučita ozadja in razloge, ki vodijo v marketizacijo
(slovenskega) javnega visokega šolstva, nato pa razvijeta možne im-
plikacije in možne posledice marketizacije visokošolskega prostora za
družbo in posameznike.
Uvodoma se avtorja posvetita pojasnjevanju pojma in koncepta de-
konstrukcije, ki jo v nadaljevanju uporabita kot orodje analize diskurza
na utemeljeno izbranem vzorcu znanstvenih besedil o izobraževanju v
Sloveniji. V nadaljevanju z dekonstrukcijo diskurza razkrivata naspro-
tja, domneve, ozadja, prikrite vsebine in kontekste pisnih besedil. De-
konstrukcija diskurza razkrije odnose med udeleženci v diskurzih. Av-
torja sta s kategoriziranjem prepoznala in nato tudi podrobno osvetlila
13 kategorij, ki gradijo marketizacijski diskurz izobraževanja. Med njimi
so kakovost, financiranje, globalizacija, liberalizacija, privatizacija, re-
formacija, sindikati, študentje, skratka kategorije, ki niso ujete zgolj v
znanstveni diskurz o izobraževanju in visokem šolstvu, ampak so v zad-
njih dveh desetletjih prizadele in prežele domala vse deležnike izobraže-
vanja v Sloveniji (in širše). Prav z odkritjem in osvetlitvijo teh kategorij
avtorja pomembno prispevata k teoretski obravnavi marketizacije jav-
nega visokošolskega izobraževanja. Izvirni prispevek dela pa se s tem
ne zaključi, saj avtorja v nadaljevanju prevesita študijo v kritično refle-
ksijo, ki prispeva še pomembnejši uvid v marketizacijski diskurz dana-
šnjega visokega šolstva. Skozi refleksijo dekonstrukcije besedil in dis-
kurzov avtorja namreč izpostavita potrebo in možnosti po ponovnem
razmisleku o visokošolskem izobraževanju iz treh ključnih zornih kotov
– etike, politike in odgovornosti.
V diskurzu o marketizaciji šolstva so posebej izpostavljene tiste iz-
jave, ki imajo pomen, moč in posledice znotraj določenega družbenega
132
dileme in odprta vprašanja glede bodočega razvoja slovenskega visoko-
šolskega izobraževanja in tako pomembno prispeva k preučevanju jav-
nih visokošolskih storitev. Predstavlja koristno branje za raziskovalce,
študente, snovalce politik in druge zainteresirane javnosti.
dr. Slavko Gaber
Monografija Marketizacijski diskurz v izobraževanju: dekonstrukcija znan-
stvene publicistike sistematično, izčrpno in celovito obravnava globalno
in lokalno aktualen problem marketizacije visokošolskega izobraževa-
nja. Avtorja s kritično diskurzivno analizo znanstvenih člankov ter z
dekonstrukcijo argumentov zagovornikov in nasprotnikov procesa naj-
prej poglobljeno preučita ozadja in razloge, ki vodijo v marketizacijo
(slovenskega) javnega visokega šolstva, nato pa razvijeta možne im-
plikacije in možne posledice marketizacije visokošolskega prostora za
družbo in posameznike.
Uvodoma se avtorja posvetita pojasnjevanju pojma in koncepta de-
konstrukcije, ki jo v nadaljevanju uporabita kot orodje analize diskurza
na utemeljeno izbranem vzorcu znanstvenih besedil o izobraževanju v
Sloveniji. V nadaljevanju z dekonstrukcijo diskurza razkrivata naspro-
tja, domneve, ozadja, prikrite vsebine in kontekste pisnih besedil. De-
konstrukcija diskurza razkrije odnose med udeleženci v diskurzih. Av-
torja sta s kategoriziranjem prepoznala in nato tudi podrobno osvetlila
13 kategorij, ki gradijo marketizacijski diskurz izobraževanja. Med njimi
so kakovost, financiranje, globalizacija, liberalizacija, privatizacija, re-
formacija, sindikati, študentje, skratka kategorije, ki niso ujete zgolj v
znanstveni diskurz o izobraževanju in visokem šolstvu, ampak so v zad-
njih dveh desetletjih prizadele in prežele domala vse deležnike izobraže-
vanja v Sloveniji (in širše). Prav z odkritjem in osvetlitvijo teh kategorij
avtorja pomembno prispevata k teoretski obravnavi marketizacije jav-
nega visokošolskega izobraževanja. Izvirni prispevek dela pa se s tem
ne zaključi, saj avtorja v nadaljevanju prevesita študijo v kritično refle-
ksijo, ki prispeva še pomembnejši uvid v marketizacijski diskurz dana-
šnjega visokega šolstva. Skozi refleksijo dekonstrukcije besedil in dis-
kurzov avtorja namreč izpostavita potrebo in možnosti po ponovnem
razmisleku o visokošolskem izobraževanju iz treh ključnih zornih kotov
– etike, politike in odgovornosti.
V diskurzu o marketizaciji šolstva so posebej izpostavljene tiste iz-
jave, ki imajo pomen, moč in posledice znotraj določenega družbenega
132
