Page 142 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, eds. 2018. Zdravje starostnikov ▪︎ Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 142
avje starostnikov | health of the elderly Ali se čas sedentarnosti na delovnem mestu s starostjo povečuje?
Nastja Podrekar1, Žiga Kozinc2, Nejc Šarabon1,3
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2, 6000 Koper,
Slovenija
3 S2P, znanost v prakso, d.o.o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, Slovenija
Dolgotrajna sedentarnost je samostojni dejavnik tveganja za zgodnejšo umrlji-
vost neodvisno od posameznikovega izvajanja gibalne aktivnosti. Z daljšanjem
delovne dobe se število starejših zaposlenih oseb povečuje. Prav zato je pro-
blematika sedentarnosti starejših delavcev hitro razvijajoče področje razisko-
vanja, saj rezultati študij poleg znanstvenega doprinosa podajajo pomembne
smernice aplikativnega značaja za delovanje in ureditev družbe. Namen naše
raziskave je bil ovrednotiti povezanost med starostjo pretežno sedečih delav-
cev in časom sedentarnosti. V analizo smo vključili študije, ki so objektivno vre-
dnotile čas sedentarnosti. Za vrednotenje povezanosti med povprečno staro-
stjo vzorca preiskovancev in povprečnim časom sedentarnosti na delovnem
mestu smo izračunali Pearsonov koeficient povezanosti (r).
V raziskavo smo vključili devet študij. Pearsonov koeficient povezanosti je po-
kazal zmerno, a statistično neznačilno povezanost med starostjo in časom se-
dentarnosti na delovnem mestu (r = 0,48; p = 0,19). Dosedanje študije naka-
zujejo na povezanost med povečanim časom sedentarnosti in višjo starostjo
ter sedentarnim načinom dela. Omejitvi naše korelacijske analize sta pred-
vsem pomanjkanje študij na preiskovancih nižjih starosti in pomanjkanje študij
z objektivnim vrednotenjem sedentarnosti. Glede na rezultate narejene kore-
lacijske analize lahko zaključimo, da dosedanje raziskave nakazujejo tenden-
co povečevanja časa sedentarnosti pretežno sedentarnih delavcev ob staranju.
Ključne besede: sedentarnost, mlajši delavci, starejši delavci, korelacija
140
Nastja Podrekar1, Žiga Kozinc2, Nejc Šarabon1,3
1 Univerza na Primorskem, Fakulteta za vede o zdravju, Polje 42, 6310 Izola,
Slovenija
2 Univerza na Primorskem, Inštitut Andrej Marušič, Muzejski trg 2, 6000 Koper,
Slovenija
3 S2P, znanost v prakso, d.o.o., Tehnološki park 19, 1000 Ljubljana, Slovenija
Dolgotrajna sedentarnost je samostojni dejavnik tveganja za zgodnejšo umrlji-
vost neodvisno od posameznikovega izvajanja gibalne aktivnosti. Z daljšanjem
delovne dobe se število starejših zaposlenih oseb povečuje. Prav zato je pro-
blematika sedentarnosti starejših delavcev hitro razvijajoče področje razisko-
vanja, saj rezultati študij poleg znanstvenega doprinosa podajajo pomembne
smernice aplikativnega značaja za delovanje in ureditev družbe. Namen naše
raziskave je bil ovrednotiti povezanost med starostjo pretežno sedečih delav-
cev in časom sedentarnosti. V analizo smo vključili študije, ki so objektivno vre-
dnotile čas sedentarnosti. Za vrednotenje povezanosti med povprečno staro-
stjo vzorca preiskovancev in povprečnim časom sedentarnosti na delovnem
mestu smo izračunali Pearsonov koeficient povezanosti (r).
V raziskavo smo vključili devet študij. Pearsonov koeficient povezanosti je po-
kazal zmerno, a statistično neznačilno povezanost med starostjo in časom se-
dentarnosti na delovnem mestu (r = 0,48; p = 0,19). Dosedanje študije naka-
zujejo na povezanost med povečanim časom sedentarnosti in višjo starostjo
ter sedentarnim načinom dela. Omejitvi naše korelacijske analize sta pred-
vsem pomanjkanje študij na preiskovancih nižjih starosti in pomanjkanje študij
z objektivnim vrednotenjem sedentarnosti. Glede na rezultate narejene kore-
lacijske analize lahko zaključimo, da dosedanje raziskave nakazujejo tenden-
co povečevanja časa sedentarnosti pretežno sedentarnih delavcev ob staranju.
Ključne besede: sedentarnost, mlajši delavci, starejši delavci, korelacija
140
