Page 158 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, eds. 2018. Zdravje starostnikov ▪︎ Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 158
avje starostnikov | health of the elderly Ali sta skupini mlajših starejših in zelo starih različni?
Korelati prilagajanja na staranje v dveh starostnih kohortah
Sofia von Humboldt, Isabel Leal
William James Center for Research, ISPA – Instituto Universitário, Rua Jardim do
Tabaco, 34, 1149-041 Lisboa, Portugal
Uvod: Namen te študije je primerjava korelatov prilagajanja na staranje (AtA)
med kohorto mlajših starejših in najstarejših odrasli, ter oblikovati dva struk-
turna modela za raziskovanje korelatov prilagajanja na staranje za ti dve staro-
stni skupini starejših.
Metode: Izvedena je bila mednarodna študija, ki je vključevala vzorec 823 sta-
rejših odraslih, starih 65 let in več, ki živijo v domačem okolju. Za ocenjevanje
prilagajanja na staranje, subjektivnega blagostanja in občutek koherence so bi-
li uporabljeni različni merski instrumenti. Vprašalnik je vključeval postavke za
merjenje socio-demografskih značilnosti (spol, starost, poklicni in zakonski sta-
tus, izobrazba, velikost gospodinjstva, število odraslih otrok, povprečni družin-
ski letni dohodek, tip prebivališča, samoocena duhovnosti), življenjskega slo-
ga in zdravstvenih značilnosti (samoocena zdravja, nedavno prebolela bolezen,
zdravila in prosti čas). Strukturno modeliranje je bilo uporabljeno za oblikova-
nje strukturnega modela prilagajanja na staranje, ki vsebuje socio-demografske
značilnosti, življenjski slog, spremenljivke o zdravstvenem stanju, subjektivnem
blagostanju in občutku koherence za obe skupini starejših.
Rezultati: Prosti čas je bil najpomembnejši korelat prilagajanja na staranje za
skupino mlajših starejših (β = 0,422; p <0,001), medtem ko je samoocena du-
hovnosti najpomembnejši korelat prilagajanja na staranje za skupino najstarej-
ših odraslih (β= 0,711; p <0,001). Pomembni korelati pojasnjujejo 67,8 % in 73,1
% variabilnosti v prilagajanju na staranje.
Razprava in zaključek: Rezultati, predstavljeni v tej študiji, so izpostavili različne
vidike prilagajanja na staranje, opisane v dveh strukturnih modelih za obe skupi-
ni starejših. Rezultati tudi nakazujejo potrebo po upoštevanju razlik med prou-
čevanima skupinama starejših pri izvajanju ukrepov zdravstvenega varstva, zla-
sti glede pomena prostega časa in samoocene duhovnosti.
Ključne besede: starejši odrasli, ki prebivajo v domačem okolju, prilagajanje
na staranje, korelati, strukturno modeliranje
156
Korelati prilagajanja na staranje v dveh starostnih kohortah
Sofia von Humboldt, Isabel Leal
William James Center for Research, ISPA – Instituto Universitário, Rua Jardim do
Tabaco, 34, 1149-041 Lisboa, Portugal
Uvod: Namen te študije je primerjava korelatov prilagajanja na staranje (AtA)
med kohorto mlajših starejših in najstarejših odrasli, ter oblikovati dva struk-
turna modela za raziskovanje korelatov prilagajanja na staranje za ti dve staro-
stni skupini starejših.
Metode: Izvedena je bila mednarodna študija, ki je vključevala vzorec 823 sta-
rejših odraslih, starih 65 let in več, ki živijo v domačem okolju. Za ocenjevanje
prilagajanja na staranje, subjektivnega blagostanja in občutek koherence so bi-
li uporabljeni različni merski instrumenti. Vprašalnik je vključeval postavke za
merjenje socio-demografskih značilnosti (spol, starost, poklicni in zakonski sta-
tus, izobrazba, velikost gospodinjstva, število odraslih otrok, povprečni družin-
ski letni dohodek, tip prebivališča, samoocena duhovnosti), življenjskega slo-
ga in zdravstvenih značilnosti (samoocena zdravja, nedavno prebolela bolezen,
zdravila in prosti čas). Strukturno modeliranje je bilo uporabljeno za oblikova-
nje strukturnega modela prilagajanja na staranje, ki vsebuje socio-demografske
značilnosti, življenjski slog, spremenljivke o zdravstvenem stanju, subjektivnem
blagostanju in občutku koherence za obe skupini starejših.
Rezultati: Prosti čas je bil najpomembnejši korelat prilagajanja na staranje za
skupino mlajših starejših (β = 0,422; p <0,001), medtem ko je samoocena du-
hovnosti najpomembnejši korelat prilagajanja na staranje za skupino najstarej-
ših odraslih (β= 0,711; p <0,001). Pomembni korelati pojasnjujejo 67,8 % in 73,1
% variabilnosti v prilagajanju na staranje.
Razprava in zaključek: Rezultati, predstavljeni v tej študiji, so izpostavili različne
vidike prilagajanja na staranje, opisane v dveh strukturnih modelih za obe skupi-
ni starejših. Rezultati tudi nakazujejo potrebo po upoštevanju razlik med prou-
čevanima skupinama starejših pri izvajanju ukrepov zdravstvenega varstva, zla-
sti glede pomena prostega časa in samoocene duhovnosti.
Ključne besede: starejši odrasli, ki prebivajo v domačem okolju, prilagajanje
na staranje, korelati, strukturno modeliranje
156
