Page 154 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, eds. 2018. Zdravje starostnikov ▪︎ Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 154
avje starostnikov | health of the elderly Dejavniki tveganja za razvoj bolezni možganskega žilja
pri starejših osebah po kapi
Branimir Filipović1, Tatjana Trošt Bobić2, Iris Zavoreo3, Dubravka Ciliga2
1 Hrvatske vode, Legal entity for water management, Ulica grada Vukovara 220,
10 000 Zagreb, Croatia
2 University of Zagreb, Faculty of Kinesiology, Horvaćanski zavoj 15, 10000
Zagreb, Croatia
3 University Hospital Center, Kišpatićeva ulica 12, 10000 Zagreb, Croatia
Uvod: Smrtnost zaradi kapi je odvisna od kakovosti medicinske oskrbe ter pri-
sotnosti dejavnikov tveganja. Namen te študije je bil preučiti prisotnost dejav-
nikov tveganja za razvoj možgansko-žilnih bolezni pri starejši osebah, ki so pre-
živele kap.
Metode: V študiji je sodelovalo 60 (30 M + 30 Ž) preiskovancev, ki so preživeli
epizodo ishemične možganske kapi in imeli kot posledico prisoten blagi nevro-
loški deficit. (NIHSS 5-15). Povprečna starost preiskovancev je bila 71 let (raz-
pon 45-81). Dejavnike tveganja je popisal nevrolog med kliničnim pregledom
preiskovancev.
Rezultati: Najpogosteje zabeleženi dejavniki tveganja so bili arterijska hiperten-
zija (84,8 %), visok nivo stresa (77,2 %) in nezadostna količina gibalne aktivno-
sti (77,2 %). Zadnja dva dejavnika se nanašata na življenjski slog in je nanju moč
vplivati. Opažena nezadostnost gibalne aktivnosti se je odražala tudi v rezulta-
tih indeksa telesne mase in razmerja med obsegom pasu in kolkov. Vrednosti
obeh parametrov so bile namreč nad zgornjo referenčno vrednostjo tako pri
moški kot tudi ženskah (p <0,05).
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na visoko prevalence sedentarnega ži-
vljenjskega sloga pri starejših, okrevajočih p okapi, kar se odraža v povečanem
indeksu telesne mase in neprimernemu razmerju med obsegom pasu in bokov.
Sedentarno življenje lahko zavre okrevanje in povzroči večje tveganje za po-
novno epizodo (Bašić-Kes in Demarin, 2014). V prihodnje bo z rednimi izobra-
ževalnimi programi v enotah za intenzivno nego potrebno dvigniti ozavešče-
nost o pomenu zdravega življenjskega sloga pri okrevajočih po kapi.
Ključne besede: kap, gibalna neaktivnost, starejši preživeli
152
pri starejših osebah po kapi
Branimir Filipović1, Tatjana Trošt Bobić2, Iris Zavoreo3, Dubravka Ciliga2
1 Hrvatske vode, Legal entity for water management, Ulica grada Vukovara 220,
10 000 Zagreb, Croatia
2 University of Zagreb, Faculty of Kinesiology, Horvaćanski zavoj 15, 10000
Zagreb, Croatia
3 University Hospital Center, Kišpatićeva ulica 12, 10000 Zagreb, Croatia
Uvod: Smrtnost zaradi kapi je odvisna od kakovosti medicinske oskrbe ter pri-
sotnosti dejavnikov tveganja. Namen te študije je bil preučiti prisotnost dejav-
nikov tveganja za razvoj možgansko-žilnih bolezni pri starejši osebah, ki so pre-
živele kap.
Metode: V študiji je sodelovalo 60 (30 M + 30 Ž) preiskovancev, ki so preživeli
epizodo ishemične možganske kapi in imeli kot posledico prisoten blagi nevro-
loški deficit. (NIHSS 5-15). Povprečna starost preiskovancev je bila 71 let (raz-
pon 45-81). Dejavnike tveganja je popisal nevrolog med kliničnim pregledom
preiskovancev.
Rezultati: Najpogosteje zabeleženi dejavniki tveganja so bili arterijska hiperten-
zija (84,8 %), visok nivo stresa (77,2 %) in nezadostna količina gibalne aktivno-
sti (77,2 %). Zadnja dva dejavnika se nanašata na življenjski slog in je nanju moč
vplivati. Opažena nezadostnost gibalne aktivnosti se je odražala tudi v rezulta-
tih indeksa telesne mase in razmerja med obsegom pasu in kolkov. Vrednosti
obeh parametrov so bile namreč nad zgornjo referenčno vrednostjo tako pri
moški kot tudi ženskah (p <0,05).
Razprava in zaključek: Rezultati kažejo na visoko prevalence sedentarnega ži-
vljenjskega sloga pri starejših, okrevajočih p okapi, kar se odraža v povečanem
indeksu telesne mase in neprimernemu razmerju med obsegom pasu in bokov.
Sedentarno življenje lahko zavre okrevanje in povzroči večje tveganje za po-
novno epizodo (Bašić-Kes in Demarin, 2014). V prihodnje bo z rednimi izobra-
ževalnimi programi v enotah za intenzivno nego potrebno dvigniti ozavešče-
nost o pomenu zdravega življenjskega sloga pri okrevajočih po kapi.
Ključne besede: kap, gibalna neaktivnost, starejši preživeli
152
