Page 70 - Petelin, Ana, Nejc Šarabon, eds. 2018. Zdravje starostnikov ▪︎ Health of the Elderly. Zbornik povzetkov z recenzijo ▪︎ Book of Abstracts. Koper: Založba Univerze na Primorskem/University of Primorska Press
P. 70
avje starostnikov | health of the elderly Vabljeno predavanje
Invited lecture
Samospoštovanje in kakovost življenja stanovalcev
v domu za starejše in lastnem domu
Danica Železnik1, Jadranka Pluzarič2, Vesna Ilakovac3
1 Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, Glavni trg 1, 2380 Slovenj
Gradec
2 Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Fakultet za dentalnu medicinu i
zdravstvo, Crkvena 21, 31000 Osijek, Republika Hrvatska
3 Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Medicinski fakultet, Ulica Josipa
Huttlera 4, 31000 Osijek, Republika Hrvatska
Uvod: Mnogo dosedanjih raziskav samospoštovanja in kakovosti življenja je bi-
lo pogosto namenjenih in usmerjenih na mlajšo populacijo. Namen predsta-
vljene presečne študije je bil raziskati zaznavanje samospoštovanja in kakovo-
sti življenja starejših oseb, in ugotoviti, ali obstaja razlika v samospoštovanju in
kakovosti življenja starejših, ki živijo doma, in tistimi, ki živijo v domu za starej-
še občane.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda. V raziskavo je bilo vključe-
nih 204 anketirancev, starih 65 let in več, z ohranjenimi kognitivnimi sposob-
nostmi iz mesta Osijeka v Hrvaški, od katerih 101 anketiranec (49,5 %) živi v
lastni družinski hiši ali stanovanju, 103 (50, 5 %) anketirancev pa v domu za sta-
rejše občane.
Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnika ki je vključeval socialno-de-
mografske podatke, podatke o aktivnosti vprašanih, oceno samospoštovanja,
ki je temeljila na Rosenberg self-esteem lestvici (RSES), oceno kakovosti življe-
nja, ki je temeljila na lestvici zadovoljstva z življenjem (SWLS) in oceno funkci-
onalne sposobnosti. V raziskavi je sodelovalo 41 (20,1 %) moških in 163 (79,9
%) žensk.
Rezultati: V raziskavo vključenih 41 (20.1 %) moških in 163 (79.9 %) žensk je
ocenilo samospoštovanje, zadovoljstvo z življenjem in funkcionalno sposob-
nost kot primerno. Anketiranci v obeh skupinah so izrazili enako zadovoljstvo
z življenjem (Mann-Whitney U test, p = 0.846). Anketiranci, ki živijo v lastni hiši
ali stanovanju imajo višjo samopodobo kot tisti, ki prebivajo v domovih za sta-
rejše občane (povprečna razlika RSES 3,4; 95 % interval zaupanja od 1,0 do 5,8,
t-test, p = 0,005). Anketiranci, ki imajo višje samospoštovanje, so bolj zadovolj-
ni z življenjem (Spearman,s p = 0,537, p <0,001).
Razprava in zaključek: V skrb za starejše osebe je potrebno vključiti prepozna-
vanje njihovega samospoštovanja, da se lahko s pravočasnimi aktivnostmi pre-
preči zmanjšanje ravni njihove kakovosti življenja, kar zahteva ustrezno usposa-
bljanje zdravstvenih delavcev, družin in družbe.
Ključne besede: starejše osebe, samospoštovanje, kakovost življenja,
stanovanje, fizična aktivnost
68
Invited lecture
Samospoštovanje in kakovost življenja stanovalcev
v domu za starejše in lastnem domu
Danica Železnik1, Jadranka Pluzarič2, Vesna Ilakovac3
1 Visoka šola za zdravstvene vede Slovenj Gradec, Glavni trg 1, 2380 Slovenj
Gradec
2 Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Fakultet za dentalnu medicinu i
zdravstvo, Crkvena 21, 31000 Osijek, Republika Hrvatska
3 Sveučilište Josipa Jurja Strossmayera u Osijeku, Medicinski fakultet, Ulica Josipa
Huttlera 4, 31000 Osijek, Republika Hrvatska
Uvod: Mnogo dosedanjih raziskav samospoštovanja in kakovosti življenja je bi-
lo pogosto namenjenih in usmerjenih na mlajšo populacijo. Namen predsta-
vljene presečne študije je bil raziskati zaznavanje samospoštovanja in kakovo-
sti življenja starejših oseb, in ugotoviti, ali obstaja razlika v samospoštovanju in
kakovosti življenja starejših, ki živijo doma, in tistimi, ki živijo v domu za starej-
še občane.
Metode: Uporabljena je bila kvantitativna metoda. V raziskavo je bilo vključe-
nih 204 anketirancev, starih 65 let in več, z ohranjenimi kognitivnimi sposob-
nostmi iz mesta Osijeka v Hrvaški, od katerih 101 anketiranec (49,5 %) živi v
lastni družinski hiši ali stanovanju, 103 (50, 5 %) anketirancev pa v domu za sta-
rejše občane.
Raziskava je bila izvedena s pomočjo vprašalnika ki je vključeval socialno-de-
mografske podatke, podatke o aktivnosti vprašanih, oceno samospoštovanja,
ki je temeljila na Rosenberg self-esteem lestvici (RSES), oceno kakovosti življe-
nja, ki je temeljila na lestvici zadovoljstva z življenjem (SWLS) in oceno funkci-
onalne sposobnosti. V raziskavi je sodelovalo 41 (20,1 %) moških in 163 (79,9
%) žensk.
Rezultati: V raziskavo vključenih 41 (20.1 %) moških in 163 (79.9 %) žensk je
ocenilo samospoštovanje, zadovoljstvo z življenjem in funkcionalno sposob-
nost kot primerno. Anketiranci v obeh skupinah so izrazili enako zadovoljstvo
z življenjem (Mann-Whitney U test, p = 0.846). Anketiranci, ki živijo v lastni hiši
ali stanovanju imajo višjo samopodobo kot tisti, ki prebivajo v domovih za sta-
rejše občane (povprečna razlika RSES 3,4; 95 % interval zaupanja od 1,0 do 5,8,
t-test, p = 0,005). Anketiranci, ki imajo višje samospoštovanje, so bolj zadovolj-
ni z življenjem (Spearman,s p = 0,537, p <0,001).
Razprava in zaključek: V skrb za starejše osebe je potrebno vključiti prepozna-
vanje njihovega samospoštovanja, da se lahko s pravočasnimi aktivnostmi pre-
preči zmanjšanje ravni njihove kakovosti življenja, kar zahteva ustrezno usposa-
bljanje zdravstvenih delavcev, družin in družbe.
Ključne besede: starejše osebe, samospoštovanje, kakovost življenja,
stanovanje, fizična aktivnost
68
