Page 100 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 100
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
jujev z naključnimi uporabniki mobilnega telefona na javnem mestu, ni
bil izveden. Prav to pomanjkljivost iz observacijske raziskave 2000–2002
je skušala zato nadoknaditi raziskava Družbene rabe mobilnega telefona:
Preliminarna antropološka študija, ki je potekala v letih 2006–2007 v okvi-
ru Inštituta za antropološke raziskave v Ljubljani. Ta raziskava je v osnovi
izhajala iz etnografskega pristopa, ki vključuje ne le anonimno opazovanje
z distančno udeležbo, temveč tudi kratke nestrukturirane intervjuje z na-
ključnim številom naključnih uporabnikov mobilnega telefona z naključ-
nim socialnim statusom ter poglobljene intervjuje z vnaprej dogovorjenimi
informatorji za soočenje stališč, s čimer je raziskava pridobila pomemb-
no kvalitativno informacijo o tem, kako uporabniki sami ozaveščajo svoja
ravnanja z mobilnim telefonom. Etnografska študija je obsegala 72 kratkih
nestrukturiranih poizvedb in sedemnajst daljših poglobljenih intervjujev s
posamezniki.
Nekaj observacijskih in etnografskih izsledkov
Fiksno, mobilno, metabolično
Brezžična tehnologija, ki je postala omniprezenten fenomen vsakdanje-
ga življenja, je bržčas najhitreje razvijajoča se komunikacijska tehnologi-
ja v zgodovini, zato je raziskovanje kulturnih implikacij tega, kako mož-
nost multimodalne komunikacije od kjerkoli kamorkoli kadarkoli vpliva
na strukturiranje vsakdanjega življenja, pomemben fokus sodobnih razis-
kovalnih agend v različnih disciplinah. Transformacija družbenega živl-
jenja v družbo mobilnega omrežja je porodila številna vprašanja, npr. kdo
in zakaj ima dostop do mobilnih tehnologij, kaj pomeni stalna dosegljivost
prek mobilnega telefona za družinski kontekst in kaj za idejo službene pi-
sarne, ko lahko ljudje službene obveznosti opravljajo kjerkoli ter sestanku-
jejo in sprejemajo odločitve na daljavo. Zdaj že lahko rečemo, da je večina
ljudi mobilne telefone integrirala v svoja življenja, ne da bi se vloge in vpli-
va te tehnologije na svoje življenje prav dobro zavedala. Živimo v času, ko
je posameznik tehnološko opremljen bolje kot kdajkoli doslej. Prav zaradi
tega mobilna tehnologija v konvergenci s sodobnimi medijskimi formami
(digitalni fotoaparat, mobilni internet, mobilna televizija) napreduje v taki
smeri, da ljudem omogoča ustvarjanje vedno novih in novih oblik interak-
cije in komunikacije. Toda pot do samoumevne »mobilne realnosti« je bila
nujno tudi eksplicitno historična.
Ko je Alexander Graham Bell 14. februarja 1876 prijavil na ameriškem
patentnem uradu svoj patent pod imenom »električni – govoreči telefon«,
100
jujev z naključnimi uporabniki mobilnega telefona na javnem mestu, ni
bil izveden. Prav to pomanjkljivost iz observacijske raziskave 2000–2002
je skušala zato nadoknaditi raziskava Družbene rabe mobilnega telefona:
Preliminarna antropološka študija, ki je potekala v letih 2006–2007 v okvi-
ru Inštituta za antropološke raziskave v Ljubljani. Ta raziskava je v osnovi
izhajala iz etnografskega pristopa, ki vključuje ne le anonimno opazovanje
z distančno udeležbo, temveč tudi kratke nestrukturirane intervjuje z na-
ključnim številom naključnih uporabnikov mobilnega telefona z naključ-
nim socialnim statusom ter poglobljene intervjuje z vnaprej dogovorjenimi
informatorji za soočenje stališč, s čimer je raziskava pridobila pomemb-
no kvalitativno informacijo o tem, kako uporabniki sami ozaveščajo svoja
ravnanja z mobilnim telefonom. Etnografska študija je obsegala 72 kratkih
nestrukturiranih poizvedb in sedemnajst daljših poglobljenih intervjujev s
posamezniki.
Nekaj observacijskih in etnografskih izsledkov
Fiksno, mobilno, metabolično
Brezžična tehnologija, ki je postala omniprezenten fenomen vsakdanje-
ga življenja, je bržčas najhitreje razvijajoča se komunikacijska tehnologi-
ja v zgodovini, zato je raziskovanje kulturnih implikacij tega, kako mož-
nost multimodalne komunikacije od kjerkoli kamorkoli kadarkoli vpliva
na strukturiranje vsakdanjega življenja, pomemben fokus sodobnih razis-
kovalnih agend v različnih disciplinah. Transformacija družbenega živl-
jenja v družbo mobilnega omrežja je porodila številna vprašanja, npr. kdo
in zakaj ima dostop do mobilnih tehnologij, kaj pomeni stalna dosegljivost
prek mobilnega telefona za družinski kontekst in kaj za idejo službene pi-
sarne, ko lahko ljudje službene obveznosti opravljajo kjerkoli ter sestanku-
jejo in sprejemajo odločitve na daljavo. Zdaj že lahko rečemo, da je večina
ljudi mobilne telefone integrirala v svoja življenja, ne da bi se vloge in vpli-
va te tehnologije na svoje življenje prav dobro zavedala. Živimo v času, ko
je posameznik tehnološko opremljen bolje kot kdajkoli doslej. Prav zaradi
tega mobilna tehnologija v konvergenci s sodobnimi medijskimi formami
(digitalni fotoaparat, mobilni internet, mobilna televizija) napreduje v taki
smeri, da ljudem omogoča ustvarjanje vedno novih in novih oblik interak-
cije in komunikacije. Toda pot do samoumevne »mobilne realnosti« je bila
nujno tudi eksplicitno historična.
Ko je Alexander Graham Bell 14. februarja 1876 prijavil na ameriškem
patentnem uradu svoj patent pod imenom »električni – govoreči telefon«,
100
