Page 103 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 103
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
ja klica. Skratka, pred dobo mobilnega telefona so ta »ceremonialna tele-
fonska mesta« imela simbolno veliko močnejšo pozicijo, kakor jo imajo da-
nes. Nekdanja prebivalka študentskega doma v Ljubljani se takole spominja
časa, ko je stik med dislociranimi študenti in starši pomembno omogočal
skupni fiksni telefon:
Če zdaj gledam za nazaj, sploh ne morem verjet, kako smo žive-
li še pred petnajstimi leti. Ko sem bivala v študentskem domu v
Rožni dolini in so bili mobilni telefoni še prava redkost, sem ime-
la z mamo iz Prekmurja vsak večer dogovorjeno uro, da me pok-
liče, in potem je dežurni v loži bloka priletel v drugo nadstropje
v sobo povedat, da imam telefon ... in potem sem tekla dol v ložo,
da mama ne bi predolgo čakala na liniji. Domišljam si, da je zdaj
verjetno tovrstnega tekanja po štengah študentskih domov bolj
malo, če že ni povsem izginilo. /.../ Ampak ... ne vem, kako naj re-
čem, zdaj zveni rahlo romantično, to pričakovanje telefonskega
klica od doma. Danes je ta čar povsem izginil s to konstantno do-
segljivostjo kjerkoli in kadarkoli.
Mobilna telefonija s tem, ko redefinira prostor in dosegljivost, tudi od-
pravi uveljavljene ceremonialne točke telefonske socialnosti in jih razprši v
spacialno prostranost in nedoločenost, zato smo se v drugi terenski razis-
kavi vprašali, ali je ta sprememba pri ljudeh pustila kakšno posledico, in če,
kakšno. Na to nas je navedla terenska zaznava iz observacijske raziskave, ki
je nakazovala specifično obnašanje pri nekaterih predstavnikih starejše ge-
neracije ob rabi mobilnega telefona na javnih mestih. Tu mislimo na vzorec
obnašanja, ko se starejši uporabniki ob klicu ustavijo in pogovor opravi-
jo v maniri stacionarnega telefona, kakor da bi pozabili, da mobilni tele-
fon deluje ne glede na gibanje. Raziskovalci prve raziskave so opazili, da se
starejši uporabniki mobilnega telefona ob njegovi rabi pogosteje umaknejo
na stran pločnika, ceste, poti in ves čas pogovora stojijo na mestu (Kavran
2001: 39–40). Tu imamo torej opravka z ostankom stacionarne rabe pri mo-
bilnem telefonu. Ko sem nekaj informatorjev in informatork starejše gene-
racije povprašal o tem, kako so se privadili na mobilni telefon, mi je ena od
informatork iz Štajerske odgovorila takole:
Js sem še zmiri bolj navajena govorit doma po navadnem telefoni.
Js se rada usedem zraven telefona in v miru popričam s hčerko ali
kako znanko. A veste, men se je k’r težko navadit, da se po telefoni
pogovarjam in zram hodim. /.../ Hčerka mi je za rojstn’ dan kup-
103
ja klica. Skratka, pred dobo mobilnega telefona so ta »ceremonialna tele-
fonska mesta« imela simbolno veliko močnejšo pozicijo, kakor jo imajo da-
nes. Nekdanja prebivalka študentskega doma v Ljubljani se takole spominja
časa, ko je stik med dislociranimi študenti in starši pomembno omogočal
skupni fiksni telefon:
Če zdaj gledam za nazaj, sploh ne morem verjet, kako smo žive-
li še pred petnajstimi leti. Ko sem bivala v študentskem domu v
Rožni dolini in so bili mobilni telefoni še prava redkost, sem ime-
la z mamo iz Prekmurja vsak večer dogovorjeno uro, da me pok-
liče, in potem je dežurni v loži bloka priletel v drugo nadstropje
v sobo povedat, da imam telefon ... in potem sem tekla dol v ložo,
da mama ne bi predolgo čakala na liniji. Domišljam si, da je zdaj
verjetno tovrstnega tekanja po štengah študentskih domov bolj
malo, če že ni povsem izginilo. /.../ Ampak ... ne vem, kako naj re-
čem, zdaj zveni rahlo romantično, to pričakovanje telefonskega
klica od doma. Danes je ta čar povsem izginil s to konstantno do-
segljivostjo kjerkoli in kadarkoli.
Mobilna telefonija s tem, ko redefinira prostor in dosegljivost, tudi od-
pravi uveljavljene ceremonialne točke telefonske socialnosti in jih razprši v
spacialno prostranost in nedoločenost, zato smo se v drugi terenski razis-
kavi vprašali, ali je ta sprememba pri ljudeh pustila kakšno posledico, in če,
kakšno. Na to nas je navedla terenska zaznava iz observacijske raziskave, ki
je nakazovala specifično obnašanje pri nekaterih predstavnikih starejše ge-
neracije ob rabi mobilnega telefona na javnih mestih. Tu mislimo na vzorec
obnašanja, ko se starejši uporabniki ob klicu ustavijo in pogovor opravi-
jo v maniri stacionarnega telefona, kakor da bi pozabili, da mobilni tele-
fon deluje ne glede na gibanje. Raziskovalci prve raziskave so opazili, da se
starejši uporabniki mobilnega telefona ob njegovi rabi pogosteje umaknejo
na stran pločnika, ceste, poti in ves čas pogovora stojijo na mestu (Kavran
2001: 39–40). Tu imamo torej opravka z ostankom stacionarne rabe pri mo-
bilnem telefonu. Ko sem nekaj informatorjev in informatork starejše gene-
racije povprašal o tem, kako so se privadili na mobilni telefon, mi je ena od
informatork iz Štajerske odgovorila takole:
Js sem še zmiri bolj navajena govorit doma po navadnem telefoni.
Js se rada usedem zraven telefona in v miru popričam s hčerko ali
kako znanko. A veste, men se je k’r težko navadit, da se po telefoni
pogovarjam in zram hodim. /.../ Hčerka mi je za rojstn’ dan kup-
103
