Page 123 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 123
znotraj mobilnega vsakdana: k antropologiji rab mobilnega telefona
rov prispevajo h koheziji skupnosti ali simbolni povezanosti več skupnosti
(Taylor & Harper 2003: 267–296).
V observacijski raziskavi smo pri naključno vprašanih moških in žen-
skah, kako pogosto uporabljajo kratka sporočila, dobili take odgovore: iz-
med 43 vprašanih uporabnikov (med 20 in 35 let starosti) jih je kar 36 od-
govorilo, da na mesec pošljejo od 100 do 200 kratkih sporočil; izmed 39
vprašanih uporabnic (starih med 25 in 31 let) pa so kar vse odgovorile, da na
mesec pošljejo v povprečju manj kot 100 sporočil, in dodale, da jim je pogo-
vor ljubši kakor uporaba SMS-sistema. To pritrjuje klasičnim družboslov-
nim analizam, ki trdijo, da so moški bolj naklonjeni SMS-sistemu, saj so v
komunikaciji bolj jedrnati in krajši od žensk (gl. Hedbring 2002; primerjaj
tudi Praprotnik 2017a in 2017b za »tekstanje« kot obliko medosebne ko-
munikacije). To prilagoditev ne nazadnje zahteva tehnična omejitev SMS-
sistema na 160 znakov na sporočilo. Sodelavki v prvi raziskavi je neki di-
jak povedal, da je v prvem mesecu in pol po pridobitvi mobilnega telefona
poslal naokrog več kot 870 kratkih sporočil. Sodelavka je ta ritualizirani
entuziazem razložila z metaforo nekakšnega »medenega meseca« uporabe
mobilnega telefona. Povečana raba kratkih sporočil pri mladih je dejansko
del strategije kontrole stroškov, saj so mladi praviloma ekonomsko šibki
uporabniki. Organizacija zabave na način, da se z enim kratkim sporoči-
lom istočasno doseže več prejemnikov, je vsekakor cenovno znatno ugod-
nejša od zaporednega klicanja prijateljev. Smo pa med raziskavo opazili ne-
kaj zanimivih ceremonializacij kratkih sporočil. Časopis The Guardian je
razpisal tekmovanje v SMS-poeziji, s čimer je želel svoje bralce navesti h
kreativni rabi mobilne tehnologije. Tudi pri nas v okviru festivala Medana
na Dnevih poezije in vina že nekaj let poteka tekmovanje v SMS-poeziji
pod naslovom Si.pesnik. Slovenski ponudnik mobilne telefonije Mobitel pa
je pripravil posebno akcijo ob vstopu v novo tisočletje, saj je svojim upo-
rabnikom ponudil brezplačno rabo SMS-sporočil prvo uro po novem letu.
Proti pričakovanjem sistem ni prenesel obremenitve, tako da so sporočila z
željami na naslove uporabnikov prihajala še nekaj dni po novem letu. Glede
na izdatno ciljno oglaševanje ne preseneča, da ponudniki mobilne telefoni-
je zaznajo povečano število pošiljanja tekstovnih sporočil prav ob določe-
nih praznikih, kakor so valentinovo, prednovoletni čas in materinski dan.
Doseg kratkih »prazničnih sporočil« pa pospešuje sistem, narejen po vzor-
cu »forvardiranja« elektronske pošte (Kavran 2001: 37–39).
Specifičnosti vsake tehnologije to postanejo šele v razmerju do speci-
fičnosti drugih tehnologij, pa naj gre za prenos, dopolnjevanje ali kaj tretje-
123
rov prispevajo h koheziji skupnosti ali simbolni povezanosti več skupnosti
(Taylor & Harper 2003: 267–296).
V observacijski raziskavi smo pri naključno vprašanih moških in žen-
skah, kako pogosto uporabljajo kratka sporočila, dobili take odgovore: iz-
med 43 vprašanih uporabnikov (med 20 in 35 let starosti) jih je kar 36 od-
govorilo, da na mesec pošljejo od 100 do 200 kratkih sporočil; izmed 39
vprašanih uporabnic (starih med 25 in 31 let) pa so kar vse odgovorile, da na
mesec pošljejo v povprečju manj kot 100 sporočil, in dodale, da jim je pogo-
vor ljubši kakor uporaba SMS-sistema. To pritrjuje klasičnim družboslov-
nim analizam, ki trdijo, da so moški bolj naklonjeni SMS-sistemu, saj so v
komunikaciji bolj jedrnati in krajši od žensk (gl. Hedbring 2002; primerjaj
tudi Praprotnik 2017a in 2017b za »tekstanje« kot obliko medosebne ko-
munikacije). To prilagoditev ne nazadnje zahteva tehnična omejitev SMS-
sistema na 160 znakov na sporočilo. Sodelavki v prvi raziskavi je neki di-
jak povedal, da je v prvem mesecu in pol po pridobitvi mobilnega telefona
poslal naokrog več kot 870 kratkih sporočil. Sodelavka je ta ritualizirani
entuziazem razložila z metaforo nekakšnega »medenega meseca« uporabe
mobilnega telefona. Povečana raba kratkih sporočil pri mladih je dejansko
del strategije kontrole stroškov, saj so mladi praviloma ekonomsko šibki
uporabniki. Organizacija zabave na način, da se z enim kratkim sporoči-
lom istočasno doseže več prejemnikov, je vsekakor cenovno znatno ugod-
nejša od zaporednega klicanja prijateljev. Smo pa med raziskavo opazili ne-
kaj zanimivih ceremonializacij kratkih sporočil. Časopis The Guardian je
razpisal tekmovanje v SMS-poeziji, s čimer je želel svoje bralce navesti h
kreativni rabi mobilne tehnologije. Tudi pri nas v okviru festivala Medana
na Dnevih poezije in vina že nekaj let poteka tekmovanje v SMS-poeziji
pod naslovom Si.pesnik. Slovenski ponudnik mobilne telefonije Mobitel pa
je pripravil posebno akcijo ob vstopu v novo tisočletje, saj je svojim upo-
rabnikom ponudil brezplačno rabo SMS-sporočil prvo uro po novem letu.
Proti pričakovanjem sistem ni prenesel obremenitve, tako da so sporočila z
željami na naslove uporabnikov prihajala še nekaj dni po novem letu. Glede
na izdatno ciljno oglaševanje ne preseneča, da ponudniki mobilne telefoni-
je zaznajo povečano število pošiljanja tekstovnih sporočil prav ob določe-
nih praznikih, kakor so valentinovo, prednovoletni čas in materinski dan.
Doseg kratkih »prazničnih sporočil« pa pospešuje sistem, narejen po vzor-
cu »forvardiranja« elektronske pošte (Kavran 2001: 37–39).
Specifičnosti vsake tehnologije to postanejo šele v razmerju do speci-
fičnosti drugih tehnologij, pa naj gre za prenos, dopolnjevanje ali kaj tretje-
123
