Page 340 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 340
medijske etnografije: k antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja
morebiti težje razumejo, zakaj nekatere zanima angažirati se v ogledova-
nje videov, ki so slabe kvalitete in povrhu vsega morebiti še poneumljajoči.
Toda youtuberji v naši etnografiji so izpričali, da celo za takšnimi izdelki
stoji določena socialna strategija in administracija ali logistika upravlja-
nja z uporabniško youtubersko identiteto, ki služi pomembnim socialnim
funkcijam, zaradi česar uporabnost vsebin na YouTubu ne sme biti pre-
sojana zgolj in samo z vidika tehničnih kriterijev ali performativne ekse-
kucije. Naši informatorji gojijo različne presoje glede tega, kakšne infor-
macije so vredne javne izpostavitve, imajo pa tudi zelo raznolik odnos do
promocije, oglaševanja, piratstva in medijske etike na YouTubu. Navedli
so tudi celo vrsto drugih tujih, a tudi slovenskih youtuberjev, ki jih sprem-
ljajo ali konzumirajo njihove vsebine. Med slednjimi so prednjačili pro-
ducenti glasbenih vsebin, skečev, smešnic, kozmetičnih in računalniških
tutorialov (Ajkule, Desna Stran Jajca, Jonas Žnidaršič, JocoHud, Synfonica,
MissIvanchy, Neva Šušmelj, FirstStopForBeauty, GamingBrlog, Matic Leva
idr.).
Ker se je glasba izkazala za posebej pomembno področje youtuberske
produkcije, distribucije in konzumacije naših informatorjev, naj ob kon-
cu na kratko predstavimo ugotovitve študijskega dokumentarca Studio
YouTube: Aspekti glasbene kulture naredi sam na Slovenskem,15 v katerem
avtorica Daša Potokar z uporabo raznovrstnega znanstvenega aparata,
kvalitativnih metod in z vključitvijo etnografske perspektive, ki je značil-
na za antropološko, sociološko, scenaristično in režijsko disciplino, preu-
čuje heterogeno pokrajino percepcij youtubovske glasbene kulture naredi
sam na Slovenskem. Avtorica prevprašuje, ali spletno mesto YouTube v slo-
venskem prostoru omogoča slovenskim glasbenikom, pa tudi naredi sam
glasbenikom, lažjo produkcijo in distribucijo svoje glasbe, kako so glasbe-
niki predstavljeni na YouTubu in kakšne identitetne zasnove so pripisane
YouTubu in informatorjem kot medijskim akterjem. Dokumentarec sledi
niansiranemu razumevanju kulturne in identitetne diverzitete youtuber-
skih glasbenikov. Prikaže, da glasbeniške percepcije niso ne enoznačne ka-
kor tudi ne samoumevne ali vnaprej določljive, temveč jih je treba osmišl-
jati v kontekstu divergentnih pogledov in pluralnih pozicij uporabnikov
YouTuba. Ob ogledu zaslutimo, da YouTube in druge videoplatforme nare-
15 Studio YouTube je na nek način pomenljiv nasledek in hkrati nekakšen medijski antipod
etnografsko osnovanega študijskega dokumentarca Viniliada: Življenje gramofonskih
plošč Maje Šetinc (2016a; 2016b), ki z uporabo antropoloških terenskih metod razlaga
pojav, vzpon in zaton gramofonskih plošč ter z njim povezano nostalgijo in svojevrstno
revitalizacijo gramofonske tehnologije v dobi digitalizirane glasbene produkcije.
340
morebiti težje razumejo, zakaj nekatere zanima angažirati se v ogledova-
nje videov, ki so slabe kvalitete in povrhu vsega morebiti še poneumljajoči.
Toda youtuberji v naši etnografiji so izpričali, da celo za takšnimi izdelki
stoji določena socialna strategija in administracija ali logistika upravlja-
nja z uporabniško youtubersko identiteto, ki služi pomembnim socialnim
funkcijam, zaradi česar uporabnost vsebin na YouTubu ne sme biti pre-
sojana zgolj in samo z vidika tehničnih kriterijev ali performativne ekse-
kucije. Naši informatorji gojijo različne presoje glede tega, kakšne infor-
macije so vredne javne izpostavitve, imajo pa tudi zelo raznolik odnos do
promocije, oglaševanja, piratstva in medijske etike na YouTubu. Navedli
so tudi celo vrsto drugih tujih, a tudi slovenskih youtuberjev, ki jih sprem-
ljajo ali konzumirajo njihove vsebine. Med slednjimi so prednjačili pro-
ducenti glasbenih vsebin, skečev, smešnic, kozmetičnih in računalniških
tutorialov (Ajkule, Desna Stran Jajca, Jonas Žnidaršič, JocoHud, Synfonica,
MissIvanchy, Neva Šušmelj, FirstStopForBeauty, GamingBrlog, Matic Leva
idr.).
Ker se je glasba izkazala za posebej pomembno področje youtuberske
produkcije, distribucije in konzumacije naših informatorjev, naj ob kon-
cu na kratko predstavimo ugotovitve študijskega dokumentarca Studio
YouTube: Aspekti glasbene kulture naredi sam na Slovenskem,15 v katerem
avtorica Daša Potokar z uporabo raznovrstnega znanstvenega aparata,
kvalitativnih metod in z vključitvijo etnografske perspektive, ki je značil-
na za antropološko, sociološko, scenaristično in režijsko disciplino, preu-
čuje heterogeno pokrajino percepcij youtubovske glasbene kulture naredi
sam na Slovenskem. Avtorica prevprašuje, ali spletno mesto YouTube v slo-
venskem prostoru omogoča slovenskim glasbenikom, pa tudi naredi sam
glasbenikom, lažjo produkcijo in distribucijo svoje glasbe, kako so glasbe-
niki predstavljeni na YouTubu in kakšne identitetne zasnove so pripisane
YouTubu in informatorjem kot medijskim akterjem. Dokumentarec sledi
niansiranemu razumevanju kulturne in identitetne diverzitete youtuber-
skih glasbenikov. Prikaže, da glasbeniške percepcije niso ne enoznačne ka-
kor tudi ne samoumevne ali vnaprej določljive, temveč jih je treba osmišl-
jati v kontekstu divergentnih pogledov in pluralnih pozicij uporabnikov
YouTuba. Ob ogledu zaslutimo, da YouTube in druge videoplatforme nare-
15 Studio YouTube je na nek način pomenljiv nasledek in hkrati nekakšen medijski antipod
etnografsko osnovanega študijskega dokumentarca Viniliada: Življenje gramofonskih
plošč Maje Šetinc (2016a; 2016b), ki z uporabo antropoloških terenskih metod razlaga
pojav, vzpon in zaton gramofonskih plošč ter z njim povezano nostalgijo in svojevrstno
revitalizacijo gramofonske tehnologije v dobi digitalizirane glasbene produkcije.
340
