Page 343 - Kotnik, Vlado. 2018. Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuniciranja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 343
Povzetek
Knjiga Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuni-
ciranja predstavlja šest različnih študij, ki so nastajale v obdodju od 2007
do 2017.
Prva študija Ko smuča televizija: Antropološka študija kulturne trans-
formacije starosvetne športne prakse v medijski spektakel nacije znano slo-
vensko naracijo o razvojni poti smučanja od starosvetne slovenske avtoh-
tone prakse do paradnega televizijskega športa predstavi skozi perspektivo
spektakla, saj izhaja iz predpostavke, da ima smučanje na Slovenskem kljub
nespornemu razponu zgodovinske, tehnološke in kulturne transformacije
zanimivo konstanto, to je, da v vseh teh stoletjih slovenski skupnosti dob-
ro služi s svojo spektakelsko funkcijo. Besedilo v loku transformacij smuča-
nja kot specifične kulturne prakse tako pritegne v obzir nekatere elemente,
ki še zlasti manifestirajo to funkcijo, kakor denimo novoveške valvasor-
jevske refrakcije starosvetnega kranjskega smučarja, ki v 19. stoletju nastopi
kot objekt izdatne nacionalne skrbi, da bi v 20. stoletju z razvojem moder-
nega tekmovalnega smučanja v obnebju vizualne kulture in medijev, zlas-
ti televizije, senzacionalno vzniknil v podobi epskih zmagoslavij novodob-
nih profesionalnih smučarskih feniksov, ki naj bi omogočili »spontano«
nacionalno identifikacijo Slovencev kot smučarske nacije. Avtor s pomoč-
jo nekaterih analitičnih postopkov in metod, kakor so etnografska meto-
da in diskurzna ter semiotična analiza, pokaže, kako je smučanje, ki je na
Slovenskem že dolgo področje integrativnega spektakla, ki vključuje kom-
343
Knjiga Medijske etnografije: K antropološki imaginaciji medijev in komuni-
ciranja predstavlja šest različnih študij, ki so nastajale v obdodju od 2007
do 2017.
Prva študija Ko smuča televizija: Antropološka študija kulturne trans-
formacije starosvetne športne prakse v medijski spektakel nacije znano slo-
vensko naracijo o razvojni poti smučanja od starosvetne slovenske avtoh-
tone prakse do paradnega televizijskega športa predstavi skozi perspektivo
spektakla, saj izhaja iz predpostavke, da ima smučanje na Slovenskem kljub
nespornemu razponu zgodovinske, tehnološke in kulturne transformacije
zanimivo konstanto, to je, da v vseh teh stoletjih slovenski skupnosti dob-
ro služi s svojo spektakelsko funkcijo. Besedilo v loku transformacij smuča-
nja kot specifične kulturne prakse tako pritegne v obzir nekatere elemente,
ki še zlasti manifestirajo to funkcijo, kakor denimo novoveške valvasor-
jevske refrakcije starosvetnega kranjskega smučarja, ki v 19. stoletju nastopi
kot objekt izdatne nacionalne skrbi, da bi v 20. stoletju z razvojem moder-
nega tekmovalnega smučanja v obnebju vizualne kulture in medijev, zlas-
ti televizije, senzacionalno vzniknil v podobi epskih zmagoslavij novodob-
nih profesionalnih smučarskih feniksov, ki naj bi omogočili »spontano«
nacionalno identifikacijo Slovencev kot smučarske nacije. Avtor s pomoč-
jo nekaterih analitičnih postopkov in metod, kakor so etnografska meto-
da in diskurzna ter semiotična analiza, pokaže, kako je smučanje, ki je na
Slovenskem že dolgo področje integrativnega spektakla, ki vključuje kom-
343
