Page 82 - Studia Universitatis Hereditati, vol 12(2) (2024)

Povzetek preveriti to hipotezo z akustično analizo širjenja zvoka
V srednjeveški Evropi so bili cerkveni zvonovi več kot zvonov in raziskavami vidnosti.
le označevalci časa; služili so kot močna komunikacij- Metodologija je vključevala tridelni pristop: akus-
ska orodja v posvetnem in cerkvenem življenju. Zvono- tične meritve na kraju samem, virtualne simulacije širje-
vi so naznanjali pomembne dogodke, služili kot alarm nja zvoka in analizo vidljivosti. Raven zvoka je bila izmer-
v času nevarnosti ter prenašali sporočila o veselju, žalos- jena v realnem času z merilniki ravni zvoka in zvočnimi
ti in identiteti skupnosti. Njihov zvok je prežemal po- snemalniki, ki so zajemali zvoke zvona in hrup ozadja.
krajino, oblikoval vsakdanje življenje in krepil družbe- Virtualne simulacije so bile izvedene z uporabo progra-
ne vezi. Zvonovi, pogosto imenovani »božji glas«, so ma ESRI ArcGIS Desktop in s skripto SPreAD-GIS
imeli simbolično in politično moč ter so združevali lju- za modeliranje širjenja zvonov po dekaniji, pri čemer so
di pod skupno zvočno izkušnjo. Zvok zvona lahko šte- bile upoštevane spremenljivke, kot so razdalja, topogra-
jemo za zvočni dogodek – simbolni zvočni dogodek, fija in absorpcija ozračja. Pri analizi vidljivosti sta bila s
82 ki pridobi pomen s ponavljajočo se izpostavljenostjo v programom QGIS preučena pogled na cerkev Santa
določenih kontekstih, kot sta ga opredelila Barry Bles- Maria d'Àneu in njen vizualni odnos z drugimi župnij-
studia universitatis hereditati, letnik 12 (2024), številka 2 / volume 12 (2024), number 2
ser in Linda-Ruth Salter. Kot taki so bili zvonovi ključ- skimi cerkvami v dekanatu.
ni pri oblikovanju čustvenih odzivov srednjeveških lju- Rezultati kažejo, da so bili zvoki zvona v Santa Ma-
di na njihovo okolje, saj so spodbujali občutek kraja in rii d'Àneu slišni v vsaj dveh bližnjih župnijskih cerkvah
pripadnosti. in še nekaj župnijskih okrožjih v dekaniji. Zaradi svoje
Slišnost zvonov je pogosto sovpadala z mejami žu- osrednje lege v dolini je imela Santa Maria d'Àneu mož-
pnij, kar je prispevalo k skupnemu občutku skupnosti nost sprožiti zvočno omrežje, ki je omogočalo hitro raz-
med tistimi, ki so jih lahko slišali. Kot edinstveni zvoč- širjanje sporočil po vsej regiji. Te ugotovitve podpira-
jo hipotezo, da je Santa Maria d'Àneu v srednjem veku
ni znaki so zvonovi pomagali opredeliti akustične skup- morda služila kot cerkveno središče, čeprav dokazi niso
nosti srednjeveških župnij. Razumevanje obsega zvokov prepričljivi.
zvonov in vključenosti teh zvočnih pokrajin je bistveno Rezultati raziskave poudarjajo potrebo po nadalj-
za boljše razumevanje srednjeveškega zvočnega okolja njih raziskavah srednjeveškega zvočnega omrežja de-
ter komunikacijskih omrežij med sosednjimi župnija- kanije Àneu. Za izboljšanje natančnosti modelov šir-
mi. To ustreza Millsovi opredelitvi slušne arheologije, ki jenja zvoka so potrebni podatki DEM in NLCD višje
raziskuje odnos med ljudmi, zvokom in njihovim oko- ločljivosti. Poleg tega bi merjenje akustičnih lastnosti
ljem. Nedavne raziskave so kartirale zvok v arheoloških srednjeveških zvonov, ki se še vedno uporabljajo v kata-
kontekstih z uporabo geografskih informacijskih sis- lonski regiji, in raziskovanje interakcije med zvoki zvo-
temov (GIS), npr. Mlekuževa simulacija srednjeveških nov ter hrupom iz ozadja bistveno izboljšala naše razu-
zvonov v Sloveniji iz leta 2004. Ti napredki v tehnologi- mevanje srednjeveških zvočnih omrežij in njihove vloge
jah kartiranja zvoka, zlasti SPreAD-GIS, so raziskoval- pri oblikovanju življenja skupnosti v dolini Àneu.
cem omogočili boljše razumevanje širjenja zvoka v zgo-
dovinskih pokrajinah. Bibliography
V tem prispevku obravnavamo primer cerkve San- Abadal i de Vinyals, R. 1950. Catalunya
ta Maria d'Àneu v dolini Àneu v katalonskih Pirenejih, Carolíngia: Els diplomes carolingis a
pri čemer se osredotočamo na njeno morebitno zvočno Catalunya. Vol. 2. Barcelona: Institut
povezavo z bližnjimi župnijami v srednjeveškem deka- d’Estudis Catalans.
natu Àneu. Čeprav so zgodovinarji razpravljali o pome- Adell Gisbert, J.-A., and M.-L. Cases Loscos.
nu Santa Marie d'Àneu v tem okrožju, njena vloga kot 1993. ‘Santa Maria d’Àneu.’ In Catalunya
potencialnega cerkvenega središča ostaja nejasna. Ker je Romànica, Vol. XV: El Pallars, 241–244.
cerkev stala sredi doline brez sosednjega naselja, bi lah- Barcelona: Enciclopèdia Catalana.
ko njena strateška lega omogočila, da bi njeni zvonovi Almagro-Pastor, J. A., R. García-Quesada,
dosegli okoliške župnije. Namen pričujoče raziskave je S. Ramallo, F. J. Martínez-Irureta, and