Page 91 - Studia Universitatis Hereditati, vol 13(2) (2025)

vejših enotah arheološke interpretacije. Analiza te- interpretirane kot strukturirani družbeni simboli.
melji na objavljenih in doslej neobjav ljenih sklopih Razlike v pogostosti in kompleksnosti teh sklopov
noše ter nakita iz več grobišč z različno prostorsko se razumejo kot pokazatelji statusa ter družbene
in funkcionalno vlogo (Kavanela – Preko mosta, vloge, zlasti v ženskih pokopih. Prisotnost kera-
Sv. Marija, Mala Prepoved) ter iz grobišč in gro- mičnih vretenc in dekoracije na fibulah tipa Osor v
bov znotraj urbanega prostora Osorja (Sv. Katari- najbogatejših grobovih se dodatno razlaga v okvi-
na, Sv. Peter, Osor – cona C) (sl. 1, 3, 9). Predmeti ru simbolne ekonomije, povezane z delom, s ciklič-
so obravnavani v 40 kataloških enotah in v okvi- nostjo in z družbeno reprodukcijo. Bioarheološki
ru 11 opredeljenih grobnih celot, pri čemer se do- podatki so vključeni v interpretativni proces z na-
sledno razlikuje med primarnimi in sekundarni- menom zmanjšanja metodološke pristranskosti pri
mi pokopi, stopnjo ohranjenosti ter morebitnimi pripisovanju družbenih vlog zgolj na podlagi tipo-
postdepozicijskimi motnjami. Tak kontekstualni logije predmetov.
pristop preprečuje izolirano tipološko interpreta- Interpretativni okvir izhaja iz predpostav-
cijo in omogoča družbeno utemeljeno razumeva- ke, da materialna kultura deluje kot aktiven medij 91
nje pogrebnih praks. družbene komunikacije. V tem kontekstu geoke-
Tipološko-stilska analiza fibul, nakita in mične in izotopske analize kovin ter jantarja kažejo
spremljajočih predmetov je bila izvedena s pri- na regionalno homogenizacijo surovin, intenzivno
merjavo z regionalnimi in nadregionalnimi vzpo- reciklažo brona in vključenost Osorja v daljnose-
rednicami iz jadranskega ter italskega prostora. žne trgovske mreže, hkrati pa tudi na obstoj lokal-
Relativnokronološki rezultati so bili preverjeni z ne proizvodnje in obrtnih praks. Selektivno prev-
radiokarbonskimi datacijami, kar zagotavlja trdno zemanje in preoblikovanje zunanjih oblik, zlasti
kronološko umeščenost posameznih grobnih ce- pri razvoju fibul tipa Osor, se razume kot zavesten
lot in Osor umešča med redka najdišča vzhodnega proces lokalne reinterpretacije znotraj širših trans-
Jadrana z zanesljivo absolutno datiranimi grobovi jadranskih interakcijskih sfer. S sintezo navedenih
zgodnje starejše železne dobe. metodoloških pristopov prispevek Osor potrjuje
Analiza materialne kulture je usmerjena v kot dinamično regionalno središče, katerega pog-
prepoznavanje standardiziranih vizualnih kodov rebne prakse in materialna kultura odražajo stabil-
noše. Kombinacije jadranskih očalastih fibul, loč- ne vizualne reprezentacije, izrazito družbeno di-
nih fibul z jantarno jagodo na loku, dvodelnih fibul ferenciacijo in dolgotrajne kulturne interakcije v
tipa Osor ter nakita iz jantarja, stekla in brona so času oblikovanja starejše železne dobe. The Emergence of the Iron Age in Osor Through Representative Material Culture