Page 125 - Petelin, Ana, in Helena Skočir. 2020. Ur. Raziskovanje za znanje, znanje za zdravje. Zbornik prispevkov z recenzijo. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 125
ultati analize položajev glave ana dekleva, david ravnik
Slika 4: Grafični prikaz rezultatov položajev; 5.1 nevtralni pokončni položaj, 5.2
glava ventralno sklonjena nad 30°C, 5.3 glava lateralno nagnjena nad 30°C, 5.4
glava dorzalno upognjena nad 30°C (pogosto v kombinaciji s položajem 1.2),
5.5 rotirana glava nad 45°C (vedno v kombinaciji z enim izmed položajev 5.1 do
5.4.)
Pri položajih glave je izstopal položaj 5.2 (glava ventralno sklonjena nad 30°).
Ukrepi bodo potrebni v doglednem času. Dnevna uporaba sil je odvisna
od teže pacienta in vrste posega ter anestezije, zato bi iz dveh analiz težko
dorekli povprečno uporabo sil.
Razprava
Iz naše raziskave je razvidno, da prihaja do odstopanj pri položajih hrbten-
ice in zgornjih udov. V literaturi je (Sheikzadeh in sod., 2009) zapisal, da se
vsakodnevno OP medicinske sestre pri svojem delu srečujejo z obremenit-
vami, ki pa zaradi slabšega poznavanja ergonomije v večini primerov, de-
la ne izvajajo s pravilno držo in primerno razporeditvijo sil. Hrbtenica velja
za najbolj izpostavljen del telesa, kjer prihaja do največ okvar. V literaturi so
Hughes, Nelson, Matz in Lloyd (2011) navedli kot najzgodnejša in najpogoste-
jša simptoma dolgotrajnega stanja na mestu nelagodje ter utrujenost nog
in stopal. Čuti se ga v golenih, tetivah, kolenih in stegnih. Težave se lahko
prenesejo na boke, spodnji del hrbta in vrat. Redno raztezanje in sproščanje
mišic olajša napetost zaradi nerodne drže in statične obremenitve. Med ana-
lizo smo opazili, da OP medicinska sestra ne poskrbi za primerno višino OP
mize. Pri pripravi pacienta se je velikokrat sklanjala po nepotrebnem, upo-
rabljala prevelike sile in si ni pomagala s ponujeno opremo. Utečeni delovni
proces je velikokrat poglaviten dejavnik napačno izvedenih aktivnosti. Čas-
ovna stiska privede do razmišljanja, kako storiti čim več v čim krajšem času.
Največkrat se izkaže tak koncept za napačnega, saj pri tem pozabimo na ut-
rujenost, ki privede do manjše natančnosti in s tem posledično slabše izve-
dene zdravstvene oskrbe. To predstavlja oviro za delavca, delodajalca in v pr-
vi vrsti pacienta. Z različnimi pristopi lahko dosežemo dvig zavesti izvajalcev
zdravstvene nege na eni strani in odgovornosti delodajalcev na drugi strani.
Za kakovostno opravljeno delo lahko optimalno poskrbi le motiviran in zado-
voljen delavec (Leskovic, Šalda, Kren, Novak, Laznik, 2018).
123
Slika 4: Grafični prikaz rezultatov položajev; 5.1 nevtralni pokončni položaj, 5.2
glava ventralno sklonjena nad 30°C, 5.3 glava lateralno nagnjena nad 30°C, 5.4
glava dorzalno upognjena nad 30°C (pogosto v kombinaciji s položajem 1.2),
5.5 rotirana glava nad 45°C (vedno v kombinaciji z enim izmed položajev 5.1 do
5.4.)
Pri položajih glave je izstopal položaj 5.2 (glava ventralno sklonjena nad 30°).
Ukrepi bodo potrebni v doglednem času. Dnevna uporaba sil je odvisna
od teže pacienta in vrste posega ter anestezije, zato bi iz dveh analiz težko
dorekli povprečno uporabo sil.
Razprava
Iz naše raziskave je razvidno, da prihaja do odstopanj pri položajih hrbten-
ice in zgornjih udov. V literaturi je (Sheikzadeh in sod., 2009) zapisal, da se
vsakodnevno OP medicinske sestre pri svojem delu srečujejo z obremenit-
vami, ki pa zaradi slabšega poznavanja ergonomije v večini primerov, de-
la ne izvajajo s pravilno držo in primerno razporeditvijo sil. Hrbtenica velja
za najbolj izpostavljen del telesa, kjer prihaja do največ okvar. V literaturi so
Hughes, Nelson, Matz in Lloyd (2011) navedli kot najzgodnejša in najpogoste-
jša simptoma dolgotrajnega stanja na mestu nelagodje ter utrujenost nog
in stopal. Čuti se ga v golenih, tetivah, kolenih in stegnih. Težave se lahko
prenesejo na boke, spodnji del hrbta in vrat. Redno raztezanje in sproščanje
mišic olajša napetost zaradi nerodne drže in statične obremenitve. Med ana-
lizo smo opazili, da OP medicinska sestra ne poskrbi za primerno višino OP
mize. Pri pripravi pacienta se je velikokrat sklanjala po nepotrebnem, upo-
rabljala prevelike sile in si ni pomagala s ponujeno opremo. Utečeni delovni
proces je velikokrat poglaviten dejavnik napačno izvedenih aktivnosti. Čas-
ovna stiska privede do razmišljanja, kako storiti čim več v čim krajšem času.
Največkrat se izkaže tak koncept za napačnega, saj pri tem pozabimo na ut-
rujenost, ki privede do manjše natančnosti in s tem posledično slabše izve-
dene zdravstvene oskrbe. To predstavlja oviro za delavca, delodajalca in v pr-
vi vrsti pacienta. Z različnimi pristopi lahko dosežemo dvig zavesti izvajalcev
zdravstvene nege na eni strani in odgovornosti delodajalcev na drugi strani.
Za kakovostno opravljeno delo lahko optimalno poskrbi le motiviran in zado-
voljen delavec (Leskovic, Šalda, Kren, Novak, Laznik, 2018).
123
